Saj vem, da na prvi pogled izgleda popolnoma noro, da pišem o praznikih že sredi novembra. Obljubim, da z razlogom! Vzemite si  še minutko, da pridete do konca zapisa, pa bo jasno, za kaj gre.

No, da grem nazaj k temi današnjega zapisa, eni prav posebni sladkariji. Ste že slišali za Medenko? To je še vedno sladkarija, da ne bo pomote - tako da vse mamice, ki upate na revolucijo brez ogljikovih hidratov, lahko na to kar pozabite. :D Gre torej za naravno sladkarijo, ki je za povrhu vsega še slovenska. pripravljena je iz slovenskega medu in sadja. Ne vsebuje dodatnih sladkorjev, barvil, konzervansov, seveda je tudi brez glutena.

Ste kdaj že videli mamico na porodniški, ki bi bila tipi topi urejena, polna energije in brez podočnjakov, spočita in bi kar čakala na nove, vsak dan ponavljajoče se izzive? No, jaz tudi ne. :D

Včerajšnjo noč smo punce, milo rečeno, prebedele. Ravno, ko sem se (prepozno) odpravljala spat, sta se prebudili obe. Mlajša lačna, starejša pa, ker jo je zbudil hud laringitičen kašelj. Tako smo danes doma in se predvsem cartamo in razvajamo. Ker Sara zelo rada pomaga pri pripravi raznih jedi, sem se potrudila, da danes skupaj pripravimo nekaj, kar bo vsem všeč.

Že poznate Nikolina Ustvarjata? Če ju še ne, ju zagotovo morate spoznati, še posebej, če so vam všeč leseni ročno izdelani izdelki.

Uvajanja goste hrane pri pri prvi hčerki se spominjam kot zelo neprijetnega - za obe. Ravno takrat se je meja priporočenega polnega dojenja spet prestavila z dopolnjenih 4 na dopolnjenih 6 mesecev. Zdelo se mi je, da je mala pri dopolnjenih 5 mesecih pripravljena na prvo spoznavanje z gosto hrano. Kako sem se motila. Hranjenje nama nikakor ni 'steklo'.

Nekaj prijateljic me je že spraševalo, kdaj bova z Ronjo začeli uvajati gosto hrano in seveda - kako. Večina je bila seznanjena z mojo odločitvijo, da z gosto hrano ne bom prehitevala - ker je Ronja polno dojena, se prednostim dojenja res nisem želela odpovedati niti trenutek prej, kolikor bi bilo treba. Večina isto starih dojenčkov je kašice že nekaj mesecev, z Ronjo pa sva nekaj tednov nazaj, po tem ko je dopolnila 6 mesecev, začeli z uvajanjem po metodi BLW. Na kratko bom pojasnila, za kaj sploh gre.

Nekaj mesecev, preden sem zanosila z Ronjo, našo tretjo punčko, smo kupili nov avto. Moj mož jih je dooolgo preučeval in končno našel tistega, ki ustreza vsem našim potrebam. Omislili smo si karavana, ki je sicer registriran za 5 oseb, ima pa zadaj le dva cela sedeža. Ojoj, ne? Trije otroci, pa karavan? A ne rabimo za to enoprostorca? :D Kmalu sem se torej začela ukvarjati z vprašanjem, kako bomo vse tri otroke varno in udobno spakirali v obstoječi avto, s katerim smo bili res zelo zadovoljni. Preučila sem vse zakonske zahteve in varnostne standarde, Jaša, naš 8-letnik pa je tudi po kilaži prerasel svoj sedež razreda III, torej od…

Konkretne objave pravzaprav nisem načrtovala. Po spletu okoliščin sem v zadnjem času veliko uporabljala obe nosilki, tako Bobo 3g, kot kitajsko kopijo (menda Ergobaby), zato sem se odločila, da o tem napišem besedo ali dve, saj sem v mami skupinah na Facebooku že večkrat zasledila vprašanje, če se izplača kupiti original ali rajši uporabljati cenejšo nosilko z Alija.

Ne vem sicer, kako je možno, da je Nitka ostala izven mojega radarja tako dolgo, opazila sem jo šele nekaj mesecev nazaj in seveda stisnila lajk na njeno FB stran. Nato pa so na moj zid začele leteti najbolj luštne haremke za punčke, ki sem jih videla do sedaj. Kmalu zatem sem zasledila še Ninin blog zapis, v katerem je opisala dolgo pot, ki jo je iskala do svojega 'popolnega' in dodelanega kroja. No, priznam, pomislila sem - no, ta pa ni kar ena 'leva', ki je včeraj začela šivat, danes pa prodaja na FB. :D

S Saro sva se pred kratkim spet lotili luštnega DIY projekta. Z Ronjo smo namreč zadnje dni veliko naokoli in prav bi ji prišla kakšna luštna priponka za dudo. Seveda sem se obrnila na Kajo (Pink Banana), ki je zame in za vas pripravila nekaj luštnih DIY kompletov za izdelavo priponk za dudo.

Kot mamici pa mi je to obdobje neverjetno luštno, saj je polno velikih sprememb in majhnih dosežkov. Dojenčki se v prvih mesecih neverjetno hitro spreminjajo in te spremembe si seveda želim ohraniti tudi na fotografijah. Zato vam bom zaupala nekaj točk, ki jih uporabljam jaz pri dokumentiranju našega vsakdana. Poglejte samo to, kako se je moja mala spremenila v pičlih štirih mesecih!