Nekaj mesecev, preden sem zanosila z Ronjo, našo tretjo punčko, smo kupili nov avto. Moj mož jih je dooolgo preučeval in končno našel tistega, ki ustreza vsem našim potrebam. Omislili smo si karavana, ki je sicer registriran za 5 oseb, ima pa zadaj le dva cela sedeža. Ojoj, ne? Trije otroci, pa karavan? A ne rabimo za to enoprostorca? 😀 Kmalu sem se torej začela ukvarjati z vprašanjem, kako bomo vse tri otroke varno in udobno spakirali v obstoječi avto, s katerim smo bili res zelo zadovoljni. Preučila sem vse zakonske zahteve in varnostne standarde, Jaša, naš 8-letnik pa je tudi po kilaži prerasel svoj sedež razreda III, torej od 15 – 36kg.
Hitro mi je postalo jasno, da bomo lahko v sredino med dva otroška sedeža, pritrjena z isofixom, namestili le jahača, saj za kaj drugega niti približno ne bo prostora. Začela sem raziskovati trg in po raznih trgovinah iskati nekaj, kar bi ustrezalo našim potrebam. Kmalu sem ga našla – in bila sem prav olajšana, ko sem ga našla – imenuje se Bubble Bum. Na spletu sem si prebrala vse o njegovih varnostnih in praktičnih značilnostih in ga naročila. Priznam, da sem bila malo skeptična, kako se bo obnesel pri nas, ali bo Jašatu in občasno tudi Sari sploh ustrezal ter zadostil potrebam obeh otrok po udobju.
Ko je prispel, sem seveda najprej preverila, če sploh gre med dva sedeža in bila z videnim kar zadovoljna. Še vedno pa nisem bila prepričana, če bo Jašatu na njem udobno. Jahač je namreč napihljiv ter zato tudi zelo prenosen. Poleg dobite tudi tekstilno vrečko, v katero ga lahko zložite, kadar ga ne potrebujete. Pri nas ga sicer, kadar ga ne potrebujemo, pospravimo kar v prtljažnik, tudi napihnjen gre brez težav v enega od stranskih predalov.
Po ogromno prevoženih kilometrih sem Jašata podrobno izprašala, kako se je na njem voziti, če mu je udobno. Zatrdil mi je, da je jahač super in udoben. Še jaz sem bila presenečena nad njegovimi ugotovitvami, ker sem mislila, da smo situacijo rešili za prvo silo, pa smo jo očitno veliko bolje. Preizkusil ga je tudi v avtu z usnjenimi sedeži in rekel, da ne zdrsava, kot se nam je zgodilo z drugim (plastičnim) jahačem v dedijevem avtu. Velikokrat mu je v avtu tudi slabo, vendar na naših zadnjih poteh z Bubble Bum jahačem s tem ni bilo nobenih težav. Terna! 😀
Na njem se, logično, ker ga uporablja starejši brat, želi voziti tudi Sara. Tako ima svojega jahača, ki ga uporablja pri babici. Sicer ni tako zanesljiva pri podajanju mnenja, kot Jaša, ker je navsezadnje vseeno stara šele 4 leta, verjetno pa se ne bi hotela voziti z njim, če ji ne bi bilo na njem udobno. Za mlajše otroke se na jahač namesti še en trak, ki fiksira varnostni pas tako, da ne poteka čez otrokov vrat. Uporaba je res izjemno preprosta. Na spodnji fotografiji lahko vidite, skozi katere zatiče napeljete varnostni pas, tako da otroka varno objame. Sicer otroke ponavadi vozimo zadaj, za boljši prikaz pa je tule Jaša fotografiran kar na sprednjem sedežu.
Pri nas se BubbleBum super obnese, tako na krajših izletih, kot tudi na dolgih poteh, tako da ga bomo še dolgo uporabljali.
Jahač najdeš na spletni strani BubbleBum.si. In naj vam še prišepnem, da se ga v njihovi poletni akciji res splača kupiti. Takrat, ko sem ga kupovala jaz, njegova cena ni bila znižana prav nikjer. Res upam, da sem kateri od družin s tremi otroki pomagala pri iskanju sedeža. Tri otroke se torej da voziti tudi brez enoprostorca. Čeprav bi nam za na dopust vseeno prišel še kako prav, pa ga veliko večino preostalega leta pač ne potrebujemo.
