Konkretne objave pravzaprav nisem načrtovala. Po spletu okoliščin sem v zadnjem času veliko uporabljala obe nosilki, tako Bobo 3g, kot kitajsko kopijo (menda Ergobaby), zato sem se odločila, da o tem napišem besedo ali dve, saj sem v mami skupinah na Facebooku že večkrat zasledila vprašanje, če se izplača kupiti original ali rajši uporabljati cenejšo nosilko z Alija.
Kmalu potem, ko se je rodila Sara, sem na Aliexpressu naročila nosilko, bolj za vsak primer, kot kaj drugega. Saj veste, kako smo prvič mame idealna ciljna publika za vse prodajalce ‘must have’ otroških izdelkov. Zato sem jo tudi jaz morala imeti, saj je bila vendar na vseh seznamih. Štiri leta nazaj se je na Aliju dobilo le nekaj osnovnih modelov nosilk in kolikor vem, je bila ta, ki sem jo imela jaz, ena boljših približkov Ergobaby. V teh letih so Kitajci tehnike kopiranja zagotovo že izboljšali, konkretno primerjavo pa delam le za konkretno nosilko, ki sem jo imela jaz. (Sem pa še malo pogledala in še vedno prodajajo ta model, ki ga imam.) Kot sem že pisala enkrat prej, se mi pri prvi hčerki ni obnesla, praktično je sploh ne bi potrebovala.
Pri drugem otroku pa je zgodba malo drugačna. Smo precej aktivna družina, svoje aktivnosti s starejšima otrokoma pa prilagajamo dojenčici le do določene mere. Starejše otroke je tudi treba malo utruditi, ne? 😀 Velikokrat za kakšen izlet zaradi razgibanosti terena pride v poštev samo nosilka. Tako sem do sedaj veliko uporabljala nosilko z Alija, enostavno zato, ker sem jo imela še od prej – vse dokler se mi pred kratkim ni zlomila glavna klipsna, s katero se zapenja okrog pasu in sem po hitrem postopku potrebovala novo. Po spletu okoliščin sem na hitro našla rabljeno Bobo 3g. Obe sem preizkusila na več izletih, na katerih sem Ronjo nosila po več kot dve uri skupaj.
Če se najprej ustavimo pri sami izdelavi – punce, ki so takrat priporočale ‘kitajsko nosilko’, so povedale, da sta nosilki identični. S to trditvijo se sama ne strinjam, to je razvidno tudi s fotografij. Obe sta sicer narejeni na Kitajskem. Originalna Boba ima hrbtni del kar nekaj centimetrov širši, kar se pozna seveda tudi na širini pasu. Če pogledate zaponke in možnost nastavljanja dolžine naramnic, boste opazile, da so na originalni nosilki na obeh koncih, medtem ko je na ponaredku možnost nastavljanja le na enem koncu. Naramnice so na originalni Bobi malenkost širše. Ponaredek ima kapuco prišito na žepni del, medtem ko ima original kapuco posebej in jo lahko snamete ali pripnete v žep. Ponaredek tudi nima stremenc za noge. Tudi na originalni Bobi jih še nisem uporabila, tako da njihove praktičnosti ne morem komentirati.
Na fotografijah je originalna Boba 3g črne barve, kitajski ponaredek nosilke pa je temno moder.
Originalna Boba ima en žepek z zadrgo na pasu. Velik je ravno toliko, da gre vanj moj telefon (Samsung GS6 z ovitkom), kar mi je seveda zelo praktično. Kitajska nosilka te zadrge nima, ima pa malo večji žep na zgornjem delu hrbta. Ta žep se je pri meni izkazal za zelo praktičnega za to, da sem vanj vtaknila kakšno rezervno plenico. Originalna Boba nima tako prostornega žepa na hrbtnem delu, tako da je kakšna dodatna dodatna torba ali torbica skoraj obvezna.
Moj zaključek? Ko sem Ronjo prvič dala v originalno Bobo, je bila moja prva misel: ‘O, a ZATO vsi pravijo, da je Boba zakon!’ 😀 Se mi zdi, da ta mala razlika v širini, o kateri sem pisala na začetku, naredi res bistveno razliko tako v splošnem občutku, kot tudi v udobju otročka. Boba se mi je bolje prilegala okoli pasu. Imela sem občutek, da ima Ronja notri veliko več prostora in ji je bolj udobno, kot v ponaredku. Če pogledate fotografije, se mi zdi tudi, (nisem pa nikakor strokovnjak na tem področju, tako da če se motim, naj me kdo popravi), da Ronja v pravi Bobi sedi bolj na način, kot je priporočeno za dojenčke, ki še ne sedijo sami. Razlika se je pokazala pri hoji v klanec – pri ponaredku so me Ronjine nogice velikokrat ovirale in se zatikale v moje, pri originalu je bilo tega znatno manj, ker je sedela z nogami malenkost bolj narazen. Velika razlika pri udobju nošenja se je pri meni pokazala tudi pri hoji navzdol. Pri ponaredku je Ronja kar malo lezla navzdol in nosilko sem morala pri pasu večkrat popraviti. V Bobi sedi zelo trdno na svojem mestu, tako da je bilo potrebnih popravkov minimalno, Ronja je bila veliko bolj fiksirana v svojem položaju.
Po tej izkušnji mi je res žal, da si nisem originalne Bobe 3g omislila že prej. Sploh glede na to, da jo z Ronjo res uporabljava za daljše sprehode po razgibanih terenih in planinske izlete. Še vedno pa mislim, da vam lahko kitajski ponaredek za manjše otroke ter v primeru, da nosilke ne potrebujete veliko ter za daljše (pohodniške) izlete, primerno služi.
Objava je nastala na podlagi moje osebne izkušnje in ni sponzorirana.
