Za nas si zamislim vedno vsaj malo pustolovsko obarvane počitnice. Ne zdržimo dolgo časa na enem mestu. To, da je naša edina zadolžitev v dnevu, da gremo dvakrat na plažo in nazaj, pa nas začne hitro dolgočasiti. Tako smo vedno na lovu za novimi izzivi, kako čas kvalitetno preživeti skupaj. Naši otroci so zelo prilagodljivi, kadar pa je pred nami malo daljša pot, pa sta Jaša, star 10 let in Sara, stara 5, ponavadi precej slabe volje. Ne marata dolgih voženj z avtom, sploh pa ne po vročini in ovinkastih cestah, kar je sredi poletja na poti do skrivnih kotičkov skoraj neizbežno. Jaša včasih že vnaprej, brez da bi sploh vedel, kam gremo, govori: ‘Joj, samo da se ne bomo dolgo vozili.’ Pa je po navadi žal tako, da tudi če še nimamo čisto jasnega načrta za izlet, ta po vsej verjetnosti vključuje precej dolgo vožnjo. Izlete po naši bližnji okolici tako ali tako naredimo večkrat letno, kadar nimamo veliko časa na razpolago in za naš glavni dopust ne pridejo v poštev.
Nazadnje, ko smo raziskovali lepote Slovenije, smo se odpravili v Posočje kampirat. Do tja sicer kilometrov ni prav veliko, so pa ceste ozke in ovinkaste. Na nekaterih delih se dva avtomobila komaj srečata, veliko pa je tudi kamperjev in širših vozili in včasih se kljub temu, da pohodiš zavoro, komaj izogneš bližnjemu srečanju. Nazadnje sem v Bovcu vklopila Google maps, da vidim, koliko časa imamo še do ‘bližnjega’ kampa, pa mi je za samo nekaj kilometrov pokazal še dobro uro vožnje! Predstavljajte si razočaranje najmlajših, saj sem jim malo prej zagotovila, da smo že čisto blizu.
Pred dolgimi vožnjami se zato vedno malo bolje pripravim ter naredim okviren načrt, na kakšen način bi se nekako zamotili med vožnjo ter si jo olajšali.
Otrokom naročim, naj si s seboj vzamejo nekaj svojih najljubših igrač, ki so primerne za uporabo v avtu. Pri 10-letniku so to njegove Minecraft knjige, 5-letnica pa ne gre nikamor brez svojega bloka za risanje in barvic. Najmlajša punčka, stara 1 leto, pa ima na zalogi kakšno knjigico, ki jo ima rada, ter svojega najljubšega dojenčka. Najrajši bi oba starejša otroka vzela s seboj tudi telefone in tablice, vendar teh med vožnjo ne dovolim, ker je po njih otrokom še hitreje slabo. Vzamemo pa s seboj slušalke in MP3 predvajalnike, da lahko poslušata pravljice in najljubšo glasbo, kar ju vedno vsaj za nekaj časa zamoti in po možnosti tudi uspava. Na zadnje sedeže, ponavadi kar za vzglavje njihovih otroških sedežev, dam tudi njihove najljubše povštrčke, da se lahko med vožnjo bolj udobno namestijo in (če imamo srečo) zaspijo in se spočijejo.
Včasih se med vožnjo igramo razne igrice. Nekatere od teh so recimo:
- Pripovedovanje zgodbe. Vsak član družine pove en stavek zgodbe, ki se potem sestavlja. Pri nas se ta igra ponavadi precej hitro konča, ker se malima dvema ne ljubi uporabljat možganov. Se mi pa zdi, da jo je treba preizkusiti vsako leto znova, otroci le rastejo in so vsako leto bolj domiselni.
- Kdo prvi zagleda. Eden od potnikov (ponavadi jaz) si zamisli predmet določene barve, žival, prevozno sredstvo ipd., zmaga pa tisti, ki ga prvi zagleda.
- Najdi besedo, ki se začne na zadnjo črko prejšnje. Pri tem lahko sodelujemo vsi razen enoletnice in včasih izgubim tudi jaz. Dobro, da še nista ugotovila, da kolodont zaključi vsako igro.
- Stave. Vsak od potnikov določi stavo. Na primer: V naslednjih petih minutah bomo zagledali tri ptice in dva tovornjaka. Zmaga tisti, ki je stavi najbližje. Ta igra se pri nas ponavadi konča s solzami in trmo Sare, ki zaenkrat težko prenaša poraze – tako da izberite igro tudi glede na to, kako otroci prenašajo poraze, če ne želite, da vam s svojim jokom preveč kravžljajo živčke.
- Kdo najde več. Izberite nek predmet ali žival, ki naj ga otrok išče skozi okno avtomobila v nekem omejenem času. Zmaga tisti, ki najde več določene stvari.
- Igra tišine. Ko vam najmlajši res že gredo na živce s stalnim ponavljanjem stavka: ‘Kdaj bomo že prišli?’ se lahko greste tudi igro, ki jo zmaga tisti, ki najdlje ostane tiho. Veliko sreče pri prepričevanju v to – pri nas ta igra se konča po eni minuti s stavkom: ‘Pa kdaj bomo prispeli?’
Vsekakor pa ne smem pozabiti na našega rednega spremljevalca, saj smo vsi nagnjeni k temu, da nam na dolgih vožnjah, še posebej po ovinkih, hitro postane slabo. Starejša otroka, pa tudi jaz, vedno pred vožnjo, daljšo od dveh ur ali predvideno vožnjo po ovinkih vzamemo tabletko Antimetila. Pojemo jih približno pol ure, preden se odpravimo na pot. Njihova prednost je predvsem to, da so povsem naravne, vsebujejo izvleček ingverja, ki dokazano pomaga proti slabosti in nimajo stranskih učinkov v obliki omotice, zaspanosti in zamegljenega vida. Antimetil se lahko vzame tudi med nosečnostjo in dojenjem, za kar sem še posebej vesela jaz, saj najmlajšo članico naše družine še dojim. Res sem vesela, da sem ga odkrila, saj sem do sedaj skoraj raje prenašala slabost med vožnjo, kot da sem bila potem še celo popoldne omotična in zaspana zaradi tablet proti slabosti. Da ne omenjam otrok, ki so bili velikokrat še celo popoldne tečni in zaspani, zdaj pa so tudi po dolgih vožnjah precej bolje razpoloženi.
Ne smem pa pozabiti še ene super zadeve proti slabosti: obliž čez popek. Sicer sama vem, da ima predvsem placebo efekt, ampak pri naših dveh starejših otrokih res deluje. Zato so Antimetil in obliži vedno v moji torbici na dosegu roke, ves čas dopusta.
Verjemite, res vem, kako je dolga vožnja z otroki naporna. Upam pa, da vam bo tale zapis dal vsaj kakšno idejo, kako si jo z vašimi otroki kar najbolj olajšati in dodal mali delček v mozaik povezovanja vaše družine ter prijetnejšemu preživljanju skupnega časa.
