Izlet na Veliko planino je eden tistih, ki je primeren prav za vse ljubitelje planin, tako tiste z zahtevnejšim okusom, kot tiste, ki si želijo krajšega sprehoda po njih. Zahtevnost lahko prilagajate sproti glede na želje in potrebe vaše družine in je primeren za vsako.
Investicija (junija 2018): 2 x 17 EUR za 2 odrasli karti za nihalko
Primernost: za vse, še posebej družine z otroki
Dostop: nosilka & nahrbtnik za dojenčke in manjše otroke, tudi majhni otroci bodo sprehod po planini zmogli sami. Planina NI primerna za otroški voziček, tudi če je terenski. Priporočam lahko pohodno obutev, čeprav na nekaterih mestih tudi gojzarji ne bi bili odveč. Nekateri obiskovalci so imeli obute tudi japonke, kar bi sicer raje odsvetovala.
Na planino lahko greste z nihalko ali pa izberete dostopno točko, do katere pridete z avtomobilom in nato nadaljujete peš (za tiste, ki si želite daljše hoje). Več o možnostih dostopa najdete v zapisu tule.
Mi smo se odločili za družinsko dogodivščino z nihalko. Veliko planino smo hoteli obiskati že približno tri leta nazaj, pa nismo uspeli priti do tja, saj je bila nihalka v okvari. Malo me je presenetila precej visoka cena za karto (34 EUR za 2 odrasla, otroci do 6 leta se peljejo brezplačno). Ponujajo tudi ugodnosti za družine – karta za 2 odrasla in do 4 otroke stane 40 EUR. Karta za nihalko zajema povratno vožnjo z nihalko in povratno vožnjo s sedežnico na planino do pastirskega naselja. Tako sedežnica kot nihalka sta se mi zdeli že vidno obrabljeni ter ne v preveč dobrem stanju. Na zgornji postaji nihalke si sicer skozi okno lahko ogledate prenovljeno in bleščečo strojnico, kar pa pri meni ni popravilo splošnega vtisa.
Na zgornji postaji nihalke se vam odpre čudovit razgled na dolino. Nato se lahko odločite, da pot nadaljujete s sedežnico, kar je za otroke prava mala dogodivščina. V nasprotnem primeru se lahko na planino odpravite peš po nezahtevni poti, ki vam vzame približno pol ure.
Ronja je s sedežnice z navdušenjem opazovala krave, ki so se pasle po različnih travnikih.
Ko ste enkrat na vrhu, pa lahko izberete pot, ki vam najbolj ustreza. Odpre se vam razgled široko čez planino, pastirsko vas ter poti, po katerih se lahko sprehodite. Mi smo se najprej podali na razgledo točko (Gradišče), potem pa naredili krožno pot skozi pastirsko vas. Na vrhu vas sredi sezone pričakuje par odprtih okrepčevalnic ter sladoledni vrt, v pastirski vasi pa so odprte nekatere koče, ki vam ponujajo domače dobrote. Mi smo si privoščili sirni narezek in kislo mleko z žganci in ocvirki, ki jih je prehitro zmanjkalo, da bi jih pofotkala.
Na vsakem križišču vas čakajo smerokazi, po katerih se lahko orientirate.
Na planini se lahko zadržite kolikor časa vam paše. Kratek krog vam bo vzel slabo urico, če pa se boste ustavili po različnih znamenitostih in večih kočah, pa se vam lahko sprehod precej zavleče. Nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne. Na fotografiji jo vidite v ozadju.
Sicer je planina v poletnih mesecih zelo obiskana, se pa na srečo ljudje zaradi njene velikosti po vrhu precej porazgubijo.
Nam je izlet z luštnim sprehodom po vrhu ter malico vzel približno 3 ure, obe dekleti sta zelo uživali.
Ne glede na to, da gre za precej lahkoten izlet, pa ne pozabite, da greste vseeno v hribe, kjer se vreme lahko hitro spremeni, planina pa je znana po tem, da zna gor precej pihati. Tako priporočam, da ste pripravljeni na kakšno vremensko spremembo in imate na zalogi anorak ali vsaj pulover. Nas so recimo na koncu ujele dežne kaplje, čeprav napoved sploh ni kazala na to.
Kaj si lahko na planini še ogledate, najdete tukaj. Super izlet vam želim! 😉