Pismo Ronji ob prvi polovički leta

Ne morem verjeti, da je prvih pol leta, odkar si z nami, že mimo. Preden imaš otroka, pojma nimaš, kakšno bo življenje z njim. Tako je bilo pri Sari in enako se mi je zgodilo pri tebi. Zdaj, ko si z nami, pa si sploh ne morem več predstavljati, da te kdaj ne bi bilo.

Preden sem te rodila, sem imela različne strahove. Tokrat niso bili povezani z osnovno nego, to sem vedela, da bom zmogla. Upala in želela sem si, da bo pri porodu šlo vse gladko in boš zdrava. Spraševala sem se, če boš kot dojenček kaj podobna tvoji sestrici. Boš zahtevna dojenčica, se boš hotela neprestano nositi? Boš spala? Boš imela krče? Kako se bova ujeli? Kako te bosta sprejela bratec in sestrica? Kako se bo spremenila naša dinamika?

Brez kakršnega koli olepševanja pa lahko povem, da si vse in še več, kar sem kadarkoli pričakovala in si (potihem) želela. Si najbolj prijazen in dobrovoljen dojenček, kar sem jih kadarkoli spoznala. Prav neverjetno se mi zdi, kako sva se praktično v trenutku, ko sva se spoznali, popolnoma uglasili. Si potrpežljiva, razen, kadar si res zaželiš moje pozornosti, nežnosti in dotikov.

Krče sva dali skozi v drugem mesecu. V našo družino si prinesla ogromno veselja. Tvoja sestrica zdaj tudi potrebuje več pozornosti, kar te sploh ne moti. Spanje bi bilo lahko boljše, ampak dokler se ponoči samo malo pocrkljava in spiva naprej, se sploh ne bom pritoževala. 😀

Kaj vse se je v pol leta spremenilo? Zrasla si za skoraj 20 centimetrov in se zredila za skoraj 6 kg. Naučila si se kotaliti, postavljati na vse štiri, še malo ti manjka, pa boš sedela. Lasje so ti neverjetno zrasli in ti grejo v oči, če ti ne naredim mini čopka na vrhu glave. Kadar si lačna ali pa si želiš tolažbe, me pokličeš z jokavim ‘mam mam’. Še vedno imaš najrajši moje mleko, čeprav te tudi gosta hrana zelo mika. Na začetku nisi marala kopanja, zdaj pa v tem neverjetno uživaš. Rada si tako v vozičku, kot v nosilki. V tej še posebno, ker lahko gledaš naokrog in si tako blizu mene, da ti brez težav ukradem kakšen poljubček. Neverjetno si prilagodljiva. S tabo lahko gremo praktično kamorkoli in povsod uživaš – še posebej, če se lahko prikotališ do zemlje ali trave in jo uspeš spraviti v usta. Obožuješ svoja sorojenca, prav vedno te spravita v smeh, ne glede na to, kako te prekladata naokrog. Iz malega srčkanega škratka rasteš v pravo malo lepotičko. Ljubkovalno te kličemo Ronči Bombonči in Ronjica.

Ob tvojem nasmehu mi vedno postane toplo pri srcu in vse težave postanejo kar nekoliko manjše. Pri meni boš vedno našla varno in mirno zavetje, kadar ga boš potrebovala. Zelo se že veselim, da bom lahko ob tebi ob vseh novih mejnikih, ki jih boš premagovala! Neskončno te imam rada!