Kot sem že pisala, letošnje poletje pri nas ne gledamo risank. (Več o tem lahko prebereš tukaj.) Zadnjič pa mi je Sara dala novo idejo. Imeli sva debato, kako Jaša posluša pravljice na kasetah. No, vsaj včasih jih je, kolikor vem. In če že ne more gledat risank, bi ona imela radio in poslušala kakšno pravljico.
Tako sem začela razmišljati. Ja, najbrž se v naši stari družinski hiši skriva še kup avdio kaset, ki sem jih veselo poslušala kot otrok. Ampak kolikor se spomnim, so že nekaj let nazaj, ko jih je babica povlekla ven za Saro, šumele za znoret, skoraj nič se ni slišalo. Poleg tega tudi v novem stanovanju nimamo nobenega predvajalnika avdio kaset. Zakaj bi ga le imeli? 😀 Potem sem gruntala, če se kje skriva še kakšen star walkman. Verjetno se, ampak je zagotovo že zelo švoh. Kaj pa kakšen star radio s predvajalnikom kaset? Ja, ga imamo, ampak predvaja že 15 let samo radio, kasetnik pa je totalno zaprašen, po vsej verjetnosti nedelujoč.
No, naredim preskok: Kaj pa CD-ji? Imamo kje kakšnega discmana? V bistvu ne, mislim, da so bili tako malo časa aktualni, da ga sploh nisem imela. Poleg tega tudi nimam nobenih pravljic na CD-jih. Kaj pa če bi jih zapekla? Hmmm, težka bo, ko na računalniku že 4 leta nimam niti CD predvajalnika, kaj šele pekača. Kaj pa sploh uporabljamo sedaj?
USB. Hmmm, kam pa to lahko vtaknem, da bodo pravljice delale. V računalnik gre, ampak tega ji ravno ne bi dala samo za poslušanje pravljic, ker je preveč zanimiv še za mnoge druge stvari. Imam pa nekje še moj stari IPod. A bo to delalo? Moralo bi. 😀 Danes sem se v Lidlu sprehodila mimo vse možne šare in seveda mi je padel v oči mini zvočnik, ki lahko služi ravno temu namenu. Seveda sem ga vzela. Pol ure, pa sem imela naložen IPod in funkcionalno povezavo z zvočnikom. Dela.
Res je, avdio kasete so že zgodovina, kvaliteta zvoka, ki bi jo dobila iz tistih starih naprav, bi bila obupna. Ipod in zvočnik, zaenkrat bo to odlična rešitev za Sarino željo. Pa še ne zasede veliko prostora. Kako se obnese, pa bomo videli. Tehnologija je v zadnjih 25 letih res naredila ogromen preskok. Me prav zanima, na kakšen način bodo pravljice poslušali Sarini otroci. 😀
Pa še to – popoldan, ko je (seveda cel popoldan) poslušala pravljice na svojem novem zvočniku, sem ugotovila, da sem našla na širokem širnem spletu tudi točno tiste verzije pravljic, ki sem jih poslušala že jaz, ko sem bila majhna. Ah, koliko spominov. 😉
