Današnji prispevek bo imel malo resnejšo temo – nezgode in posledično poškodbe naših najmlajših. Tiste mamice, ki mi sledite že nekaj časa, veste, da otroke že od vsega začetka spodbujam k samostojnemu gibanju – v varnem okolju, seveda. Svojim otrokom nikoli nisem stala za hrbtom in jih lovila (že odkar so se začeli plaziti, ne), nikoli se nisem drla za njimi: ‘Paziiii, padel boš!’ Enostavno zato, ker mislim, da jim s tem ne naredim nič dobrega. Nasprotno – oropam jih čustev ponosa, ko jim prvič nekaj samostojno uspe, ukradem jih izkušnje frustracij, s katerimi se soočijo, če česa (še) ne zmorejo, ukradem jim lasten občutek za varnost in nevarnost, ki si ga pridobijo s sprva manjšimi, kasneje pa mogoče malo večjimi padci.
Menim, da ni pravo vprašanje ni, kaj se zgodi, ČE otrok slučajno pade in se mogoče poškoduje, ampak je to bolj vprašanje časa – torej tega, KDAJ se bo to zgodilo. In večinoma, ko se to zgodi, ni posebne sile, otroku ostane kakšna modrica, potrebuje tolažbo in čez nekaj dni je že vse okej.
Kdaj pa kdaj se pa zgodi tudi kakšna resnejša poškodba – žal. In ne vem, kaj je letos botrovalo temu, da se je letos to dvema od naših otrok zgodila na isti dan – na drugi dan šole, obema pri nesreči pri uri telovadbe. En od otrok si je zlomil in izpahnil prsta na nogi, drug pa zlomil prst na roki. Mi smo bili pa – kot družina, na to popolnoma nepripravljeni.
Ko se otroci tako resno poškodujejo, namreč to nujno pomeni tudi drugo stvar – kar naenkrat namesto običajnega ritma šola – kakšna dejavnost – prijatelji – dom, potrebuje nego, oskrbo, treba ga je vozit na preglede (pri nas na primer oba v bolnišnici več kot pol ure daleč), kar stane in vzame ogromno (prej delovnega) časa in to skoraj nujno pomeni tudi delni izpad dohodka vsaj enega od staršev.
Tako da smo letos res na lastni koži spoznali, kako zelo bi bilo fajn, če bi bili naši otroci poleg rednega zdravstvenega zavarovanja, ki je krilo njuno zdravstveno oskrbo, zavarovani tudi nezgodno. Pa ne zato, da bi s tem ‘zaslužili’, ker dejansko, če greš seštevat in odštevat zavarovalnino in stroške in izpad prihodkov, ugotoviš, da si tam – tam. Smiselno bi bilo zato, da bi z izplačilom zavarovalnine lahko krili izpad dohodka, ki sem ga imela zaradi tega, ker sem bila z otrokoma doma, strošek goriva, ko sem ju vozila na kontrole, preveze, preglede, višji strošek hrane zaradi otroka doma in podobno.
Poleg tega mislim, da ne rabim poudarjati, da je preprosto naravno dejstvo – da več otrok, kot imaš, večja verjetnost je, da se kateremu od njih pripeti kakšna nezgoda. In ja – pri naših treh – skoraj že štirih – se to dejstvo z vsakim letom potrjuje. Več športnih dejavnosti imajo (in dejansko tudi večji kot so), večja je verjetnost za to.
Zato smo se, malo pozno sicer, odločili, da sklenemo nezgodno zavarovanje za otroke in mladostnike pri Zavarovalnici Triglav. Skleneš ga lahko zelo preprosto preko spleta tukaj, obiščeš njihovo poslovalnico ali pa si naročiš zastopnika kar na dom, do 31.10. pa lahko skleneš zavarovanje po nižji ceni premij. Na tej spletni strani si lahko pogledate tudi različne (cenovne) pakete za različna kritja, ki jih ponujajo, poleg tega pa tudi način, na kakšen način se preračuna in izplača zavarovalnina v primeru nezgodnega dogodka. Ena od njihovih prednosti je tudi ta, da je izplačilo zavarovalnine hitro – še pred zaključkom zdravljenja. Za registrirane športnike imajo pripravljeno posebno ponudbo zavarovanj. Ponujajo tudi druge ugodnosti – recimo 10% popusta za sklenitev zavarovanja preko spleta, 20% popusta za velike družine (3 ali več otrok), če pa imate Triglav komplet, pa je popust še večji. Več o nezgodnem zavarovanju za otroke in mladostnike si lahko preberete na portalu Vse bo v redu.
Res, nikoli ne veš, kdaj se kaj zgodi – bomo pa vnaprej na to, sploh po takšni izkušnji, kot smo jo imeli, bolje pripravljeni.
