Baby led weaning in vstop v vrtec pri 11. mesecih

Pisala sem že o tem, kako sva z Ronjo uvajali hrano po baby led weaning metodi. V primerjavi s konvencionalnim uvajanjem se mi je metoda zdela veliko bolj otroku prijazna. Res je tudi, da sem se pri drugi hčerki z uvajanjam hrane precej manj obremenjevala, saj sem iz izkušenj vedela, da če se mala polno in veliko doji, ne bo za nič prikrajšana, tudi če nekaj mesecev ne poje s krožnika prav ničesar. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Ronja je pokazala veliko interesa za hrano in po dveh mesecih je že precej lepo jedla, po treh mesecih (torej pri 9. mesecu starosti) pa bi lahko rekla, da se je tudi najedla. No, kmalu pa sem se začela ukvarjati s tem, kako se bo ta metoda obnesla ob vstopu v javni vrtec.

Dobila je čisto običajen vrtec – nič montessori ali walfdorski – pa še precej srečna sem bila zaradi tega. V našem okolišu je namreč to, da dobiš javni vrtec sredi leta, mali čudež. Pojma nisem imela, kako bo. Ob uvajanju v vrtec sem vzgojiteljicam tudi povedala, da je Ronja vajena hrano jesti predvsem z rokami in je žlica ne zanima. Že prve dni, ko sem bila v vrtcu ob njej, pa mi je postalo jasno, da sploh ne bo nobenega problema. (Zakaj se mamice včasih toliko presekiramo? Ko se nam sploh ne bi bilo treba.) Skupina otrok, ki skupaj sedi za mizo in uporablja pribor je naredila svoje, mala je že po parih obrokih sama izrazila interes, da bi se hranila z žlico sama. Seveda sem jo k temu spodbujala še doma. Sedaj doma je kombinirano – včasih z rokami, včasih z žlico, v vrtcu pa v glavnem s priborom, seveda pa tudi roke pridejo v poštev.

Preden je vstopila v vrtec, je znala piti iz kozarčka, če sem ji ga pridržala. Po dveh tednih v vrtcu je obvladala samostojno pitje iz kozarca. A ni to noro?

Preden je šla v vrtec, sem imela res slabo vest, da jo vključujem že pri 11. mesecih. Z njeno starejšo sestrico sem bila le dlje doma. Po počasnem in postopnem uvajanju je mala vrtec res zelo dobro sprejela. Nekaj juter je malo pojokala, ko sem jo oddala. Zdaj, po dobrem mesecu, pa zjutraj vzgojiteljici steče v objem, komaj mi uspe pomahati. Priznam, malo me stisne pri srcu. Sem pa res vesela, ko vidim, da ji je v vrtcu luštno ter že zdaj rada gre, jaz pa na ta račun dobim nekaj uric na dan, ko se lahko posvetim svojim obveznostim.

Več o tem, kako je šla prvič v vrtec, najdeš tule.

A kje je našla te hude hlačke? Poklikajte na Tiny designs. 😉