Odkar imam otroke, svojih let ne štejem, pa tudi praznujem jih ne, kot prej. Vsako leto, ki ga preživim, mi pomeni eno leto več z ljudmi, ki mi pomenijo največ.
Letos praznujem prvič, odkar se nam je pridružila še Ronja in notranji občutek mi pravi, da je to leto minilo hitreje, kot vsa druga do sedaj. Medtem, ko mi dneve zapolnjujeta dve hčerki ter občasno še Jaša, dosti časa za dolgočasenje – torej tisti čas, ko se ura vsaj malo ustavi, ne ostane prav veliko. Tako sem se ravno danes pritoževala možu, da se mi ne ljubi ves čas ukvarjat z gospodinjskimi opravili, ki ne samo, da se nikoli ne končajo, kar naprej se ciklično ponavljajo in jih nikakor ne zmanjka! Da mi je super z otroki in nikoli ne bi tega, kar imava, zamenjala za čas, ko sva bila še sama. Potem pa sem se zavedla, da je eno skoraj neločljivo povezano z drugim – če smo čisto iskreni, z vsakim otrokom pride še malo več cunj, čiščenja in vsakdanje nege.
Ko sva se z Ronjo danes dobile s prijateljicami, smo sicer sproščeno klepetale – sem morala pa ves čas z enim očesom gledati, kaj počne mala, saj je ravno v tem obdobju, ko ji je zanimivo ves čas čisto vse. Pomislila sem, da je počasi res že čas, da gre v vrtec, da vsaj del dneva to namesto mene počne nekdo drug. 😀 V roku dveh ur je Ronji uspelo s piškoti umazane roke, nasloniti na ogledalo, stresti pladenj s sadjem ter prešlatat vse rogljičke in dve tretjini enega natresti po tleh. Po eni strani bi jo imela doma, po drugi pa so ti meseci, ki so pred nami, ravno zaradi tega kar sem opisala zgoraj, meni eni najbolj napornih.
Zadnje leto, ki sem ga preživela, je bilo napolnjeno z nešteto urami gospodinjskih opravil, trudu za čim bolj zdravo uvajanje goste hrane ter vsakodnevni negi dojenčice. Polno je bilo tistih lepih, nežnih trenutkov, ki jih ne bi zamenjala za čisto nič na svetu. Vsako obdobje življenja ima svoje pozitivne in negativne plati. Na srečo sem trenutno tu, kjer sem, najbolj zadovoljna in poskušam užiti vsak trenutek – no, zagotovo ne nadležnega pucanja, ampak crkljanja, objemanja, poljubljanja in preživljanja časa z mojimi. Za čisto in urejeno stanovanje bo pa še čas. Vsaj upam – mogoče že pri 40. 😀
Za moj tokratni outfit je znova poskrbela Nina iz Laprine. Hvala! <3
