Zadnjič sem se ujela v razmišljanju, kako velikokrat drugače ravnam in reagiram zdaj, kot sem pri prvem otroku oziroma v prvi nosečnosti. Zato sem se odločila, da spravim skupaj kratek seznamček bistvenih razlik med prvo in drugo nosečnostjo.
1. Komaj sem vedela, v katerem tednu sem.
Če sem v prvi nosečnosti vedela za vsak razvoj in premik mini bitjeca v mojem trebuščku, je druga švignila mimo, kot blisk. Vsaka 2 tedna sem beležila rast svojega trebuščka v fotografijah, tako da sem po tem le okvirno vedela, kaj se dogaja. Pa še to se mi je včasih zdelo, da smo prejšnjo fotografijo naredili ravno nekaj dni nazaj.
2. Včasih sem dvignila tudi kakšno težje breme.
Le kako bi se temu lahko izognila, če je celo nosečnost spremljala moja takrat 15-kilogramska hčerka, ki jo je bilo seveda občasno treba tudi dvigniti. Zato sem imela manj slabe vesti, če sem kdaj pa kdaj dvignila kaj drugega, čeprav sem se temu vseeno poskušala čim bolj izogibati. Na srečo sem imela zdravo nosečnost in to ni pustilo za sabo nobenih posledic.
3. Pila sem kavo.
V prvi nosečnosti sem ob plusku na testu takoj prenehala s pitjem kave in šla nazaj na zeleni čaj. V drugi nosečnosti je bila to edina zadeva, ki mi je pomagala preživeti skozi obupno začetno utrujenost. Pa mi tudi ni pomagala, da ne bi bila ob popoldnevih čisto uničena in z grozno slabo vestjo hčerki prižigala risanke.
4. Prehrana.
V prvi nosečnosti sem še nekoliko pazila na prehrano, medtem ko je šlo v drugi vse po liniji najmanjšega odpora. Prehranske dodatke za nosečnice sem jedla občasno, ko sem se spomnila. V prvem trimesečju se mi je strašno luštalo vsega, razen bolj zdrave prehrane. Tako so bili kebabi, hamburgerji in podobna hrana redno na jedilniku. Malo sem se še tolažila, da me bo dojenček tako ali tako pojedel, ko rodim. Zaenkrat čaka na to še odvečnih 8 kilogramov, upam, da se jih hitro loti. 😀
5. Misel, da sem noseča.
V prvi nosečnosti sem preživela veliko časa z mislijo, da sem noseča. V drugi sem včasih že načrtovala kakšno aktivnost, potem pa se šele čez nekaj časa spomnila, da ne bo šla skozi, ker pač za nosečnice ni primerna.
6. Pričakovanja.
V prvi nosečnosti nisem imela pojma, kaj me čaka po tem. Tako – resnično – nisem imela pojma. Lahko sem si predstavljala, lahko sem se pripravljala, ampak res nisem mogla vedeti. Tako sem vedela, da bo težko, ampak kako težko bo, se mi ni sanjalo. Na srečo sem uspela preživeti in v drugo nosečnost šla s precej bolj kontroliranimi pričakovanji in zavedanjem, da bo lahko na začetku hudičevo naporno. Pripravila sem se na najslabše in na srečo se je vse skupaj izšlo precej bolje, kot sem pričakovala.
7. Priprava na dojenčka.
Že v prvi rundi nisem pretiravala s pripomočki in oblekami za dojenčka, v drugo sem pa vse skupaj oklestila še za polovico. Pa sem kljub temu imela tudi tokrat pol cunjic preveč. Najbolj srečna sem bila, ker se mi ni bilo treba ukvarjati s specifikacijami vozičkov in lupinic, ker me je vse že čakalo od prvič.
8. Fotografiranje.
Pa še nekaj – veliko veliko več sem se fotografirala, ker sem vedela, da teh trenutkov nikoli več ne bo nazaj. Več o nosečniških fotografiranjih najdeš tule in tule.
Kakšne pa so bile razlike med nosečnostmi pri vas? Bi še kakšno točko dodale?
