Se spomnite, kdaj ste nazadnje kupili kakšno stvar preko spleta? Predvidevam, da se – če izhajam iz povsem osebne izkušnje, je obdobje korone v veliki meri zaznamovalo tudi to, da sem svoje nakupe v veliko večji meri, kot prej, opravljam preko spleta. Sploh, če vem, da potrebujem iz kakšne trgovine več izdelkov, da si zagotovim še brezplačno dostavo. 😀 S tem si pri že tako napornem urniku prihranim nekaj časa ter si poenostavim družinsko logistiko.
Za svoje spletne nakupe v veliki večini primerov uporabljam svojo kreditno – Mastercard kartico, ki je vezana na moj osebni račun. Z osebnega računa mi potem enkrat na mesec trgajo vse, kar sem v preteklem mesecu nakupila. Spletne nakupe sem še do lanskega septembra vestno potrjevala z možnostjo SMS kode, ki ga je banka poslala po vsakem nakupu, da so preverili, če sem nakup res opravila jaz. Kar naenkrat pa mi je z novim letom ‘kartica začela štekat’, pa nisem vedela, zakaj. Kako se je to štekanje kazalo? Na nekaterih spletnih straneh sem še lahko plačevala na ta način, druge pa so mi javljale napako in plačila nikakor nisem mogla izvesti.
Takrat mi je postalo jasno, da si bom, kot komitentka NLB d.d., končno morala urediti NLB Pay – mobilno spletno denarnico, pa čeprav sem s tem odlašala že zagotovo pol leta. Postopek namestitve spletne denarnice je res zelo preprost – aplikacijo si naložiš na telefon iz trgovine Google Play (uporabniki IPhone-a pa iz svoje trgovine), jo inštaliraš, vanjo naložiš svojo kartico (vneseš tudi njen PIN) ali več kartic, določiš na kakšen način boš nakupe potrjeval in to je to. V kolikor pri tem naletiš na kakršne koli težave, lahko pri NLB to v večini primerov rešiš preko video klica preko svoje spletne banke. Jaz sem namreč nekaj težav imela, vendar smo na ta način vse zelo hitro rešili. Izvajanje plačil preko spleta je sedaj po moji izkušnji dejansko hitrejše in bolj preprosto – ob vsakem nakupu se aplikacija sama zažene, svoj nakup potrdim s prstnim odtisom in to je to. Veliko hitrejše, kot prej.
Ampak še vedno mi ni bilo jasno, zakaj je to potrebno? Zakaj ni avtentifikacija nakupa z SMS-om dovolj?
Zadnjič sem na storijih na Insta razlagala, da se s 3. majem 2022 ukinja potrjevanje spletnih plačil preko SMS-ov, zaradi uvajanja pravil nove evropske direktive je namreč potrebno potrošnike dodatno zavarovati pred goljufijami.
1. 1. 2022 je namreč stopila v veljavo nova evropska direktiva, ki prinaša večjo varnost spletnih plačil in boljšo zaščito potrošnikov pred goljufijami, v ospredje pa postavlja okrepljene standarde pri potrjevanju spletnih plačil – kar pomeni, da mora potrošnik pri plačilu na daljavo svoj nakup potrditi z bolj močnim sredstvom, ki omogoča njegovo identifikacijo.
Če poenostavimo – kupec mora pri plačilu blaga ali storitve, na primer pri spletnemu trgovcu na nek način potrditi, da to plačilo res opravlja prav on. To bo potrdil z vsaj dvema od treh spodaj navedenih načinov za potrditev svoje istovetnosti:
- z nečim, kar ve (geslo, koda PIN, odgovor na varnostno vprašanje),
- z nečim, kar ima (pametni telefon ali druga mobilna naprava),
- z nečim, kar je (biometrični podatki, kot so prstni odtis, oči oz. roženica, obraz, glas).
Vsaka banka v Sloveniji in Evropi je morala to posebej urediti – seznam, kako je to uredila posamezna banka, da lahko preverite, ali ste na 3. maj pripravljeni, najdete na koncu tele spletne strani.
In res je smiselno, da se na to pripravite, če se še niste. Prijateljice, ki delajo na bankah, to pojasnile, bodo imeli po prvomajskih praznikih ogromno dela z reševanjem težav, ki bodo zaradi tega prehoda nastale.
Srečno pri prehodu, torej! Če se ti je zdel ta zapis koristen, bom vesela, če ga deliš še med svoje prijatelje.
Objava je nastala v sodelovanju z NLB d.d.
