Kam odrasli skrijemo nekatere lastnosti, ki smo jih verjetno skoraj vsi imeli, ko smo bili otroci? Se spomnite, kako se nam je bilo kot otrokom lahko zaposliti? Narava je bila naše igrišče, uživali smo v trenutkih, ki so nam bili dani in se nismo obremenjevali s prihodnostjo in vsemi stvarmi, ki se lahko zgodijo. Nismo se obremenjevali s tem, ali smo ok ali nismo, kako izgledamo in smo oblečeni, če se primerno obnašamo, če smo dovolj pametni, sposobni itd …
Ko spremljam odraščanje svojih dveh hčerk, si želim, da bi se lahko vedno videli na način, kot ju vidim zdaj.
Kaj vse vidim v vama?
Vsako posebej in obe skupaj imam neskončno rada samo zato, ker sta, kar sta. To ni pogojeno z vajinim obnašanjem, neumnostmi, ki jih ušpičita, dretjem, ko si kdaj cele dneve samo pulita igrače iz rok ali mirnim obnašanjem, ko vse kaže, da je nekaj narobe. 😀 Upam, da vama bom lahko privzgojila to, da se bosta vedno videli vredni ljubezni, ne glede na to, s kakšnimi ovirami, uspehi ter neuspehi se bosta soočali.
Občudujem to, kako sta sočutni. Zadnjič sem Ronjo, preden sem jo pobrala v vrtcu, opazovala skozi okno. Igrala se je s pojočo knjigo, ki je imela na vrhu glavo gosenice. Vzela je lonček, malo popila iz njega, nato pa dala za piti še tej mali gosenici. Sara vedno pomisli še na bratca in sestrico, ko nakupujemo hrano v trgovini, pa tudi ob drugih priložnostih. To lastnost pri vama res cenim in upam, da vaju bo spremljala celo življenje.
Navdušena sem nad tem, kako sta pametni, sposobni in vztrajni. Upam, da vama nihče ne vzame te zdrave samozavesti, s katero se lotevata raznih aktivnosti in vama večinoma uspejo. Seveda se bodo pojavile pred vama tudi ovire, ampak nič, česar z nekaj vztrajnosti ne moreta premagati. Tale vztrajnost in asertivnost mi v kombinaciji s trmo velikokrat kavžlja živce, če sem čisto iskrena. Vsak večer pa upam, da sem jima uspela postaviti zdrave in jasne meje ter nisem popustila preveč ali premalo, da ne bi vedno imeli občutka, da lahko dosežeta še korak več.
Vajina spontanost je nalezljiva. Ne obremenjujeta se z urniki, s tem ali imamo s seboj malico ali ne – pripravljeni sta za akcijo kadarkoli in kjerkoli. Včasih se moram prav prisiliti, da vama sledim in uživam v trenutkih tako, kot vidve.
Kako sta pogumni! Če je to posledica tega, da v življenju še nista nabrali dovolj izkušenj, ne vem. Ampak način, kako se spopadata z težavnimi situacijami, je vreden občudovanja.
Kako sta lepi! Vem, da je moj materinski pogled na to popolnoma subjektiven in čustveno obarvan. Vseeno pa upam, da tudi v odraslo dobo ohranita zdravo samopodobo povezano z zunanjim videzom in da vama najstniško obdobje, ko se vsi spravljajo na vse z zbadljivimi komentarji, ne pridejo preveč do živega.
To, da vaju lahko vidim tako jasno, mi je omogočila Očesna optika Jan Jan iz Postojne. Njihova ponudba je široka, storitve kvalitetne, prijaznost in ustrežljivost pa neizmerna ter presega vse druge optike, ki sem jih do sedaj obiskala. Za več informacij jih najdete tukaj.