Pa sva na koncu porodniške, na koncu najinega čisto prvega skupnega obdobja.
Srečna in hvaležna sem, da sva lahko skupaj preživeli ta čas. Čeprav – ni bilo vedno lahko. Težko mi je bilo skoraj vsako jutro, ko ji je uspelo vstati prezgodaj. Skoraj vsako jutro v vikendu sva midve vstali prvi in kljub dvema otrokoma mi zgodnje jutranje vstajanje še vedno ni blizu. Težko mi je bilo nekajkrat, ko je zbolela in sva se zbujali na pol ure in prebedeli dele noči. Težko mi je bilo, ko sta me z njeno sestrico zahtevali tako zelo, da sta iz mene posrkali še zadnji kanček energije, ki sem ga imela. Težko mi je, kadar ima dneve, ko ne bi spala, je pa neskončno utrujena. Takrat se uspavanje podaljša – lahko tudi na več ur in je res izziv za mojo potrpežljivost, hkrati pa sem po takih dnevih tako izčrpana, da bi samo spala – če bi lahko, seveda. Po mojih izračunih nisem spala več kot 5 ur v kosu že približno 7 mesecev, večinoma pa so ti intervali še krajši.
Ne glede na vse zgoraj zapisano je bilo teh 11 mesecev tako lepih, da čustev res ne morem opisati z besedami. Ronja je tako dobrovoljen dojenček, njenih nasmehov se naleze vsak v njeni bližini. Hkrati je do novih ljudi seveda zadržana. Ko spozna nekoga novega, naredi tak zanimiv, motreč izraz na obrazu, meni je za crknit smešen. Nekako stisne ustnice na pol v nasmeh in tako pogleda, da nimaš druge opcije, kot da se nasmehneš. 😀 Ko nekoga spozna, pa začne čebljati na polno – včeraj je za nami začela ponavljati: ati in mami, za pojest luštna je s svojim nežnim glaskom. Sicer pa je ne gre ustaviti, kadar pa je kriza, je pa že do nekdaj med jokom slišati: ‘Mam mam.’
Motorika ji ne dela težav. Kakšen teden nazaj me je presenetila, ko je iz opoldanskega spanca na zakonski postelji prišla iz spalnice kar sama. Veliko večino časa se premika po dveh, po dobrem mesecu me še vedno kdaj preseneti, ko se primaje izza vogala. Deluje starejša, kot je v resnici in to mi omeni skoraj vsak, ki jo spozna.
V naslednjem mesecu nas čaka kar nekaj novih izzivov: uvajanje v vrtec, njen prvi pust, njeno drugo valentinovo in na isti dan tudi njen 1. rojstni dan.
Spodaj pa vam tokrat predstavljam realno stanje – kako v resnici izgleda fotografiranje 11 mesečnih in 4,5 letnih punčk. 😀
Praznično fotografiranje pri 10 mesecih pa najdeš tule. 🙂