V Šmarjeških termah smo z družino preživeli 14 dni. Čeprav so bolj rehabilitacijsko usmerjene, v njih tudi otroci najdejo svoje mesto.
Pred hotelom je krožni promet, namenjen predvsem prihodu in odhodu gostov iz hotela. Sara in Jaša sta bila nad njim navdušena, vsak dan sta se morala po njem nujno vsaj nekajkrat peljati s kolesom ali skirojem.
Najmlajše seveda najbolj zanimajo bazeni. Prav posebnega otroškega bazena v toplicah ne boste našli. Celoletni kompleks, ki je sestavljen iz zunanjih in notranjih bazenov, žal nima nobenega kotička, kjer bi se otroci lahko malo bolj zaigrali. Tako smo me morali znajti po svoje. Sara ne glede na to ni nič manj uživala, jaz pa sem malo pogrešala kakšno igralo ali mini tobogan. Letni kompleks pa je v celoti obvladljiv in dostopen z otroškim vozičkom, kar je meni izjemno olajšalo varstvo in zabavo obeh, kadar smo bazene obiskale same.
Notranji bazen.
Zunanji bazeni, del letnega kompleksa.
Zunanji bazeni so bili v času, ko smo bili tam, ravno v pripravi na sezono. Manjši bazen je že obratoval, tako da smo enega od lepih dopoldnevov izkoristile za kopanje v njem.
Večji zunanji bazen s toboganom pa žal še ni bil napolnjen. Pa drugič. Smo ga pa zato izkoristile za drug namen – fotografiranje. Več o našem fotkanju v praznih bazenih najdeš tule. 😉
Ob zunanjem bazenskem kompleksu je tudi luštno otroško igrišče. Ob njem manjka samo kakšna klopica, na katero bi se lahko usedli spremljevalci otrok.
Hoteli so obkroženi z zelenjem in sprehajalnimi potmi. V parku je tudi majhen ribnik, v katerem lahko otroci srečajo zlate ribice, race, pa tudi kakšno žabo.
Sara je urejene poti po parku večkrat prekolesarila in prevozila s skirojem.
Na drugem koncu, ob cesti proti Šmarjeti, se nahaja še eno otroško igrišče, na katerem je največja zanimivost gugalnica za invalide.
Hotel je tudi izhodišče za treking izlete v okolico. Z vozičkom jih nismo mogli raziskovati, mogoče ob naslednji priložnosti.
Medtem, ko je naš ati hodil na terapije in se rehabilitiral, smo punce hodile naokrog in raziskovale bližnjo in malo manj bližnjo okolico. Ronja se je vozila v vozičku, Sara pa s skirojem ali kolesom. Večkrat smo recimo obiskale Otočec.
Na prosto nedeljo pa smo skupaj obiskali Kostanjevico na Krki in Galerijo Božidar Jakac ter kartuzijanski samostan Pleterje z bližnjim muzejem na prostem.
Na poti domov pa smo se ustavili še na Ranču Aladin, ki je mali raj za otroke.
Šmarješke Toplice so torej super izhodišče za najrazličnejše izlete, tako kulturno, kot zabavno obarvane. Ne pozabite pa na kakšno žogico in kocke, da otroke v prostem času malo zaposlite. 😉
