Mamine zgodbe

Ko otroci zbolijo, mami rabi tri roke …

Veste, kako je to, ko nekaj načrtuješ, ko delaš načrte za dan, dva, včasih teden ali mesec vnaprej? Ampak ne glede na to, kaj in kako načrtuješ, kako se veseliš planov – mogoče izletov, kratkega družinskega vikend oddiha ali pa daljšega dopusta – imajo vedno zadnjo besedo tista mala bitja, zaradi katerih pravzaprav vse to delamo – naši otroci. Verjetno vam je vsem znana situacija, ko imaš za naslednji dan popolnoma nabit urnik z raznimi obveznostmi, potem pa otrok, kot da bi čutil, da je za to najbolj neugoden trenutek, zboli. Ali pa še bolje – zbolita dva otroka naenkrat.

Pred kratkim se je tudi pri nas zgodilo nekaj podobnega. Moža seveda, kot nalašč, ni bilo doma. Zvečer sem Saro in Ronjo končno uspavala. No, Ronjo uspavala, Saro pa končno prepričala, da je res čas za spanje. Sledile so tri ure blaženega miru, ko sem končno uspela malo urediti kuhinjo in dnevno sobo ter pogledat nov del najljubše serije. Potem sem si, že zelo utrujena, umila zobe in že komaj čakala posteljo … Mislite, da sem jo dočakala? Iz Sarine sobe se je zaslišal kašelj … Najprej je malo pokašljevala, potem pa se je to stopnjevalo in v roku 20 minut je bil to že pravi lajajoč in laringitičen kašelj, ki jo je seveda zbudil. Mala se je tako prestrašila, ker ni mogla normalno dihati, da je zaradi tega kašljala še bolj. V tistem trenutku se je zaradi glasnega dogajanja v sosednji sobi prebudila še Ronja in zelo glasno začela zahtevati svoje. Čez minuto se je še cela pobruhala in se jokala naprej. Nisem mogla vedeti, ali je bruhala od joka ali je narobe kaj drugega.

Hjoj, h kateri naj grem najprej? Logično, k Sari z dihalno stisko. Vso vročično sem zavila v odejo in  jo odnesla na svež, hladen nočni zrak, da se ji dihalne poti sprostijo. Ubožica je najprej zagnala še večjo paniko – ker zakaj bi jo vlekla sredi noči na mrzlo, če ne bi bila to kakšna kazen? Kaj se zdaj grem, v kaj jo silim? Komaj sem jo uspela pomiriti. Na nočnem, hladnem zraku se je kašelj hitro ublažil. Potem sem jo hitro spakirala nazaj v posteljo, jo zadekala in ji pustila okno na stežaj odprto ter že hitela k Ronji, da jo umijem in pomirim. Na srečo mi je to  dokaj hitro uspelo, pa je bila dobra ura vseeno že mimo.

Končno sta po slabih dveh urah spet obe zaspali, jaz pa sem se spomnila, da bi bilo mogoče smiselno preveriti, če imata kaj vročine, glede na to, da je bila Sara prej vsa vročična, Ronja pa je bruhala iz neznanega razloga. Ampak kako, če obe spita? Če se le da, spečih, sploh pa bolnih otrok ne budim. Spomnila sem se, da imamo doma nov Hartmannov termometer Thermoval baby, s katerim lahko temperaturo izmerimo tudi med spanjem, brez nepotrebnega premikanja in motenja otroka. Ronja na srečo ni imela vročine, Sara pa je imela temperaturo rahlo povišano. Skozi noč se je premetavala in stokala, s termometrom pa sem lahko brez, da bi jo še dodatno motila, spremljala gibanje vročine. Na srečo je bila zjutraj že veliko boljše, pa tudi vročina je naredila svoje in izginila.

A kako deluje? To sem se vprašala tudi jaz, ko sem ga prvič videla. S čelom sploh nima stika, meri namreč izsevane infrardeče žarke. Vse kar morate narediti, je, da ga na razdalji 3-5 cm v 3 sekundah premaknete s sredine otrokovega čela do temena. Z njim lahko merite tudi temperaturo v prostoru ter na različnih predmetih, tudi recimo temperaturo vode v banjici dojenčka, temperaturo tekočine v flaški, tako da je res vsestransko uporaben.

Hartmannov termometer Thermoval baby mi je torej prihranil kakšno uro spanca čez noč, vseeno pa sem se zjutraj zbudila popolnoma povožena. Vse mame, ki ste že imele bolne otročke, veste, kako to je, ne? Ko so otroci bolni, se nekako čudežno uspemo razdeliti na toliko delov, kolikor imamo otrok in poskrbeti za čisto vse njihove potrebe, ne glede na to, kako smo na koncu utrujene me. Ravno zato si jaz poskušam poenostaviti kritične situacije, kolikor se le da. Merjenje s tem termometrom res prihrani čas in kar nekaj živcev, saj temperaturo izmeri tako hitro, da otrok zraven ne uspe niti protestirati. 😉

Saj ne rabim povedat, da smo potem naslednji dan vse načrte preklicale in ostale doma, počivale in se cartale, ne? Obisk pediatra nam tudi ni ušel. Več sreče prihodnjič, torej. 🙂

Objava je nastala v sodelovanju s Hartmann Slovenija.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja