Mamine zgodbe

Vrtčevski nastop a.k.a. nastop z več snemalnimi napravami, kot EMA

Včeraj je imela moja skoraj 4- letna hčerka letni nastop z vrtcem. Večina vas to dobro pozna- gre za to, da se vsi praznično uredimo, hitimo nazaj v vrtec, otroci zapojejo nekaj pesmic, staršem se orosijo oči, po približno pol ure pa se počasi razidemo.

Pa bodimo iskreni. V veliki večini noben od otrok ni prav posebej nadarjen za petje ali igranje, ki ga tovrsten nastop zahteva. Če sem še bolj iskrena, sem šla že drugič zaporedoma gledat svojo hčerko, kako jo na začetku nastopa zagrabi grozna trema in se potem večino časa joče in dere: ‘Mami, mami!’. Večina otrok vsaj načeloma pleše in poje. 😀

Se spomnite, kako je bilo na teh nastopih včasih? Vsi starši so se nagnetli v dvorano in posedli po stolih. Noben se ni hotel usesti v prvo vrsto – ne vem sicer točno zakaj. Kakšno sedišče je za zamudnike vedno zmanjkalo. Kar me vsako leto znova preseneti je to, da v kratkem na teh nastopih ne bomo več potrebovali sedežev, ker na njih nihče od povabljenih več ne sedi. VSI NAMREČ SNEMAJO. In fotografirajo, čeprav je to po mojem v manjšini. Na koncu dobimo naslednjo sliko: 30 otrok, od katerih jih približno dve tretjini sodelujeta, poje in pleše, ena tretjina počne kdo ve kaj (moja, recimo, teka k meni v naročje), starši pa so nagužvani na obeh straneh dvorane in v prvi vrsti ter lovijo vsak svoj najboljši kot. Za kaj? Za to, da bo posnel kar najboljši del nastopa, v katerem sodeluje njegov otrok. No, del kaosa, v katerem sodeluje tudi njegov otrok.

Če pomislim v retrospektivi, bi mi bilo verjetno zabavno videti kakšen svoj posnetek, kako sem izkazovala svojo (ne)nadarjenost v petju in plesu že v vrtcu. Po drugi strani, pa mi je že posnetke maturantskega plesa, na katerih se lomimo četvorko, mučno gledati.

V tem zapisu ne znam narediti nekega pametnega in udarnega zaključka. Zelo bi mi bilo preprosto pametovat, da je treba otroke spremljat v živo, brez ekrana pred očmi. Če nas pogledajo, namreč vidijo telefone in fotoaparate, ne pa naših obrazov. Da moramo uživat v trenutku in vpijat sedanjost takšno, kot je. Pa se moram posut s pepelom, ker če je kdo, ki neprestano fotografira svoje otroke, sem to prav jaz. Pa tudi včeraj sem naredila svoj mini posnetek ‘Ljubezni mamine’, preden je moja mala padla v totalno histerijo. Posnetek, pa čeprav ga bom mogoče pogledala samo še petkrat v življenju, mi bo vedno priklical solze v oči. Vseeno mislim, da je dobro, da smo prisotni. S snemanjem ali brez. Časi pa se očitno spreminjajo. 🙂

Pa še mini opomba: fotka je posneta, preden se je nastop začel. 😉

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto za zagotovaljanje boljše uporabniške izkušnje uporablja piškotke. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close