Nikoli se nisem prav preveč obremenjevala s tem, da sama z otroki nekam ne morem iti. Vedno je bilo vse izvedljivo, seveda z nekaj predpriprave in iznajdljivosti. Priznam pa, da me je tokrat, preden smo šli v toplice, kar malo stiskalo. Moj mož je šel namreč tja na rehabilitacijo in vedela sem, da ves čas ne bo mogel biti z nami. V končni fazi so se moji strahovi izkazali za neutemeljene. Pripravila sem se na najslabše, izteklo pa se je prav dobro. Torej, kako? Super je, če je vsaj kakšen otrok starejši od treh let, da je že bolj samostojen in neodvisen. Upam si sicer reči, da bi bilo vse skupaj…