Zadnjih nekaj tednov je bilo, milo rečeno, napornih. Zadnji mesec nas virusi in bakterije enostavno nočejo zapustiti. Ne spomnim se leta, kdaj so nazadnje tako trdovratno vztrajali.
Jaz sem že nekaj tednov nekje na meji med bolno in zdravo, mož in Sara sta imela oba pljučnico in sta imela zapovedano mirovanje – Ronja kašlja enkrat malo bolj, drugič manj laringitično, tako da sem vseskozi na preži, če se bo iz tega kaj razvilo. Če temu prištejemo še uvajanje v vrtec, nakupovanje hrane, kuhanje in pripravo obrokov ter poskuse učenja, dobite ven eno zelo zelo utrujeno mamo. Včeraj sem se pod tušem dobesedno sesula od utrujenosti in šla skupaj s puncama v posteljo.
Danes bom kratka. Zakaj to pišem? Ne da bi vam jamrala in se pritoževala nad svojo situacijo, ampak zato, da bo vsem jasno, da se za lepo spletno stranjo in stiliranimi fotografijami skriva realno življenje, ki je vredno omembe in zapisa. Tudi tisti dnevi, ki jih komaj preživim, so realni dnevi – tako moji, kot velike večine drugih mam, ki jih poznam.
Zato, mamice moje drage, držimo se! Upam, da so pred nami tudi dnevi, ko se bomo uspele malo spočiti in se spraviti k sebi. <3
Za fotografijo sem danes izbrala eno staro – ker se poleg tega, da se komaj držimo pokonci, približuje tudi Ronjin 1. rojstni dan.
