Preprosto na kvadrat

Kako ti vse to uspe?

Velikokrat dobim vprašanje, kako mi vse to uspe. Še preden sem bila na porodniški, se je to nanašalo na službo, fotografiranje, družinsko življenje in gospodinjstvo. Sedaj se to nanaša na malega dojenčka, fotografiranje, blog in družinsko življenje. Ob vprašanju se vedno sama pri sebi malo kislo nasmehnem. Ker iskren odgovor je…

…Mi ne. Nikakor ne morem vsega, kar počnem, početi 100%. Zato sem spustila svoje standarde in se zadovoljila s tem, da je OK, če je neka zadeva narejena dovolj dobro. Ne popolno, dovolj dobro. Poleg tega se mi redno dogaja, da pač poleg vseh stvari, ki jih počnem, vedno ena ali več njih trpi in so zapostavljene. Na prvem mestu sem to velikokrat jaz. Ob večerih, ko otroke končno pospravim spat, velikokrat delam kaj povezanega z mojimi aktivnostmi. Občasno si privoščim kakšno serijo ali film. Včasih tudi z možem, če se nama že uspe uskladiti. Gospodinjska opravila kar stojijo – velikokrat se oblačimo kar iz kupa opranega perila, ki čaka na pot v omaro. Ni mi jasno, od kot uspemo sproducirat toliko umazanega perila, se mi zdi, da perem skoraj vsak dan. Likam pa ne, z nekaj izjemami. Ob kupih perila, ki jih imamo, bi bil to lahko dodaten hobi, ampak me žal ne privlači. 😀 Okna pa… Ja, no. Še vedno so na hiši. 😀 Fotografije tudi ležijo na računalniku dlje časa, kot bi si želela, pa zadovoljila sem se s tem, da je urejeno tisto, kar mi uspe sproti urediti… Ostalo bo pa pač počakalo na čas, ki ga bom verjetno imela v pokoju. Včasih, če padem v  kakšno zadevo, zna malo potrpeti tudi naša večerna rutina s puncama, saj vse delam malo po obrokih.

Sara in Ronja, pa Jaša, kadar je pri nas, so vsi super otroci, ki se večinoma znajo zelo dobro sami zaposliti. No, vsaj delamo na tem, da bi se znali. Ronja je zelo zadovoljen dojenček, kar je med porodniško tako zadetek na loteriji. Poleg tega imam tudi moža, ki mi je v veliko podporo. V neposredni bližini pa imamo tudi babico in dedija, pa še strice za povrh, ki vsake toliko vskočijo na pomoč. Če to berete: Hvala vsem! 😉

Poleg tega vse, kar počnem, res rada počnem. No, večino aktivnosti večino časa. Dokler nisem sama začela bolj resno pisati bloga, pa mi niti ni bilo jasno, koliko dela je v resnici še zadaj. Če želiš ustvariti unikatno vsebino za vsako od družabnih omrežij, poleg tega pa še uživati v družinskem življenju, je potrebno kar veliko usklajevanja in multitaskinga. Še dobro, da smo mame dobre v tem. Čeprav velikokrat požrem tudi kakšen: ‘Mami, nehaj gledat v telefon.’

Ne glede to pa seveda pridejo tudi dnevi, ko se mi nič ne da in se mi zdi, da ne naredim nič. Ko se mi zazdi, da je to, kar delam, brez smisla in ne vem točno, za kaj bi se še trudila. Pa grem spat in ko se naslednje jutro zbudim, pač požrem vso grenkobo in delam naprej.

No, to je to. Nisem nobena super ženska s super močmi. Imam dobre dneve, na katere naredim veliko in mi gre vse kot po maslu in slabe dneve, ko mi gre vse na živce in se sprašujem, zakaj že? Pa seveda vse vmes. Včasih tudi z nihanji v posameznem dnevu. Uspe mi pa ravno tako, kot uspeva tudi vam! Vsak dan posebej, ena stvar za drugo, počasi, pa sigurno. Aja, pa kronično sem neprespana in spijem veliko kave. 😀

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto za zagotovaljanje boljše uporabniške izkušnje uporablja piškotke. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close