Odgovor na to je zelo enostaven, pa sem vseeno potrebovala kar nekaj let, da sem prišla do njega. Pri prvi hčerki sem namreč imela idejo, da jo bom seveda, če že sama znam dobro smučati, zlahka naučila. Še več – vse skupaj bo izgledalo skoraj da ne idilično in bo zelo prijetno za obe. 😀 Ah, kako sem se zmotila. Na srečo nisem rabila dolgo, da sem ugotovila, da vse skupaj sploh ne bo šlo tako, kot sem si zamislila.
Moj prvi poskus učenja smučanja se je zgodil, ko je bila Sara je bila stara dobra tri leta – bi mi lahko bilo jasno, da malčka v ‘terrible threes’ letih starši izjemno težko kaj naučijo. Pripeljali smo se na Golte in vse polna energije sem se spravila na raven del smučišča in ji poskušala dopovedati, kako naj trenira ‘hojo’ s smučkami, pa kako naj bi izgledal plug. Samo zato, da je ona vsako nogo postavljala po svoje in kljub temu, da sem ji nazorno pokazala, kako naj bi noge imela, vztrajno odklanjala kakršno koli sodelovanje. Na koncu že s solzami v očeh. Tako sem po petnajstih minutah matranja na smučišču videla, da nima smisla, da bova samo obe tečni in zafrustrirani in sem raje šla preverit, kdaj imajo na smučišču prvega prostega učitelja. 😀
Takrat je Sara naletela na zelo prijetno učiteljico smučanja in po dveh individualnih urah se je s pomočjo obroča že lepo spuščala v plugu po otroškem delu smučišča. Napredek je bil res izjemno hiter. No, pri nobenem naslednjem otroku se več nisem matrala s poučevanjem sama. Čisto drugače je namreč, če otroci na neko osebo gledajo kot avtoriteto, ki je tam za to, da jih nauči česa posebnega. Saj verjamem, da nas je kar nekaj to izkusilo tudi v času korone, ko smo bili neki semi-učitelji svojim otrokom. Nikoli prej in nikoli pozneje namreč odnos med nama ni bil tako napet, kot ko sem bila njena ‘učiteljica’. Po drugi strani pa je, ko je hodila v šolo, brez najmanjših težav rešila vse zadane naloge.
Letos sem se odločila še za ‘apgrejd’ smučarskega tečaja – za bivalni smučarski tečaj – ko otroci grejo na lokacijo in so tam ves čas. Zakaj? Ker se mi zdi, da sta punci za to že dovolj veliki. Poleg tega je po mojem res največja slabost tedenskih tečajev ta, da se morajo vsak dan zjutraj otroci zbujati ob nehumanih urah, it na pick-up lokacijo, se spravit do smučišča, it na gondolo … In preden se sploh postavijo na smuči, so hitro tri ure naokoli – in to se mi zdi res tisti, najbolj naporen del. To sem jima letos želela prihraniti. Bivalni tečaj sem našla pri Impulz šport – poleg tega, da so otroci vsak dan na smučišču, pa imajo še druge aktivnosti: pohod s svetilkami, plavanje, otroške zabave, ogled risank ipd. Najbolj me je presenetilo to, da sta bili punci ko sem jima to povedala, navdušeni.
Pri njih pa ne najdete samo bivalnih tečajev, ampak seveda tudi prevozne – organizirajo odhode z vseh večjih krajev po Sloveniji. Poleg tega ponujajo tudi krajše, vikend tečaje, ki so super za to, da si otroci malo osvežijo znanje smučanja. Smučišči, kjer tečaje izvajajo, sta Vogel in Soriška planina, tečaje pa seveda izvajajo licencirani učitelji smučanja.
Več informacij najdete tukaj. Poleg tega se lahko obrnete tudi direktno na Luka Ferdina na številko 040 600 695 ali na email: info@impulzsport.si.
V glavnem, me smo že v nizkem štartu. Ta vikend smo zrihtali še smuči, jih nastavili na večje cifre pancarjev in tamali dve sta res že v velikem pričakovanju – tako da verjamem, da bosta res uživali. Kaj pa vem – mogoče se jim za kakšen dan pridružimo še preostali člani družine.
