Na spletu kar mrgoli prevar, s katerimi vas lahko nepridipravi, skriti za tipkovnicami, hitro olajšajo za malo ali veliko denarja. Se jim pa da zelo preprosto izogniti, če si malo bolj pozoren na določene stvari, po katerih spletno prevaro hitro prepoznaš. Zato sem se odločila za pripravo tega prispevka – da v nekaj točkah res obdelamo na osnovne stvari, na katere je smiselno biti pozoren, sploh v času povečanih spletnih nakupov, kot sta november in december.
1.LAŽNE SPLETNE TRGOVINE
Velikokrat se na spletu pojavi kakšna trgovina, lahko prodaja tudi znane znamke, po navadi po zelo znižanih cenah. Tako znižanih, da se vprašaš, ali je kaj takega sploh mogoče. Lahko izdelek naročiš, plačaš, potem pa po pošti ne pride nič. V kolikor plačaš po povzetju, se lahko zgodi, da paket celo dobiš na svoj naslov, vendar je prazen ali pa je notri čisto drug izdelek, ki s tvojim naročilom nima nobene zveze.
Vsaka ‘prava spletna trgovina’ ima na svoji spletni strani podatke o podjetju, preko katerega posluje ter kontaktne podatke, na katere se lahko obrneš v primeru težav. V kolikor tega nima, je to velika rdeča zastavica. Če je edina možnost kontakta spletni obrazec ali email brezplačnega ponudnika (gmail, hotmail ipd.), je tudi to slab znak.
Preveriš lahko tudi domeno spletne trgovine – greš na spletno stran whois.domaintools.com in preveriš poročilo o domeni – če je domena registrirana šele zelo kratek čas, se kontaktni podatki ne ujemajo med seboj (npr. številka iz USA, naslov s Kitajske ipd.), je to spet nova rdeča zastavica. Je kot možnost plačila možno le bančno nakazilo? Spet rdeča zastavica in vse varovalke, ki jih imaš pri Paypalu in kreditni kartici, odpadejo.
Včasih se tovrstna spletna prevara ‘pomeša’ s phishingom: goljufi pošiljajo elektronska sporočila, da nas čaka paket, plačati moramo le še stroške dostave ali posodobiti določene podatke. Vendar povezava (celo QR koda, kot v spodnjem primeru) pelje na lažno spletno stran, kjer naj bi vpisali kreditno kartico. Posledično lahko pridobljene podatke zlorabijo in kreditno kartico uporabijo za nakupe na drugih spletnih mestih ter ti povzročijo finančno škodo.
2. PHISHING: E-maili bank/pošt, s katerimi nepridipravi pridobijo podatke vaše kreditne kartice
V sporočilih se pošiljatelj izdaja kot pošiljatelj banke ali druge zunanje institucije (zasledila sem tudi Pošto Slovenije in DURS recimo) in prejemnike sporočil vodi na lažno spletno stran (npr. skrivajo se za pretvezo, da je kreditna kartica blokirana ali gre za izboljšanje varnostnih ukrepov) ter od prejemnikov zahteva obvezno potrditev ali aktivacijo z vnosom osebnih in kartičnih podatkov.
Tako pridobljene podatke nato zlorabijo za izvajanje nepooblaščenih plačil predvsem na tujih spletnih straneh, in sicer v breme vašega bančnega računa ali plačilne kartice.
V osnovi – vi sami date nepridipravom podatke vaše kartice, ki jo nato zlorabijo. Več o tem najdete tudi tule.
3. PRODAJA STVARI V SPLETNIH MARKETIH
Nemalokrat se zgodi, da se nemudoma javi kupec na tvoj oglas na tržnici, ki govori s teboj angleško ali v polomljeni slovenščini in je zelo prepričan v to, da želi tvojo stvar kupiti. Plačilo za izdelek naj bi vam v kuverti izročil kurir, ko bi se na vaš domač naslov oglasil po izdelek, ki ga prodajate.
Ko se že vse dogovoriš, pa pride do zapleta in DHL ali kakšna druga dostavna služba kar naenkrat od njega zahteva zavarovanje, ki ga moraš za to, da dobiš svoj znesek plačila, poravnati prav ti. Ampak brez skrbi, saj bo ta znesek priložil v kuverti. NIKAR nikomur ne plačujte teh stroškov, ker gre za zelo preprosto prevaro. Če boste kupcu te stroške nakazali, bo izginil neznano kam, vi pa lahko kar obdržite predmet, ki ga prodajate.
4. CATFISHING
A vsi poznamo ‘Tinder swindlerja’? No, včasih je prevara veliko bolj preprosta. Gre za to, da se nekdo na spletu izdaja za nekoga drugega, kot v resnici je z namenom, da se njegova žrtev vanj zaljubi ter mu posledično zaradi zapletov v njegovem življenju nakaže manjše ali večje vsote denarja. Po navadi so njihove žrtve osamljene starejše ženske ali moški, ni pa to nujno.
Večinoma se ti neznanci, kljub temu, da bodo imeli res globoke in intimne pogovore z vami, ne bodo razkrili, se izogibali video klicem, srečanjem, njihovi spletni profili bodo ustvarjeni pred kratkim, imeli bodo majhno število prijateljev na socialnih omrežjih, uporabljali bodo samo profesionalne fotografije (in če jih poiščeš na spletu, boš ugotovil, da so po navadi ali ukradene ali naložene iz spletnih galerij). Zato nikar neznancem na spletu ne pošiljajte intimnih fotografij, osebnih podatkov, podatkov o plačilnih karticah, saj se to lahko nadaljuje tudi z izsiljevanjem in zlorabo kartic.
Spletnih prevar je še več in spletni prevaranti so vedno bolj iznajdljivi – je pa skupno vodilo vseh, da čim zahteva nekdo od vas, da nekaj plačate ali pa da mu posredujete podatke kreditne kartice, je to znak za alarm, ki ga je vredno upoštevati. V kolikor pa ste že posredovali podatke vaše kartice, pa se nemudoma obrnite na svojo banko. S tem, ko vemo o možnostih prevar na spletu več, pa se jim lahko v veliki večini celo izognemo.
