Mamine zgodbe,  Preprosto na kvadrat

Za družinsko mizo

Karantena, prazniki … Vse skupaj terja svoj davek, pa čeprav si mislimo in se prepričujemo, da ga ne. Še zmeraj večina od nas, ki ima čas in možnost izražati svoje mnenje na socialnih omrežjih, izhaja iz dokaj privilegiranega položaja in ima še vedno možnost in energijo izražati svoje mnenje.

Verjetno noben od staršev ni mogel v zadnjih mesecih mimo katastrofalnih podatkov o tem, kako se slovenski otroci redijo, poleg tega pa postajajo vedno manj gibalno sposobni. Kljub temu, da izhajamo iz tega – privilegiranega položaja, sem te ‘podatke’ lahko videla tudi v naši družinski situaciji in dinamiki. Vsi smo se malo zredili, pa če smo se spomladi in čez leto še precej trudili preživljati čas zunaj in v gibanju, se je ta čas sredi zime, blata in plundre, skrajšal za dve tretjini, če ne več.

In na socialnih omrežjih so vsi (drugi) starši vedno tako ‘pametni’. ‘Vse to je krivda staršev, otroke naj naterajo ven, pa bo!’ ‘Manj naj jejo, samo voljo je treba imet! Kaj si pa mislijo, da so, da se iz tega privilegiranega položaja, ko jim po možnosti država plačuje za to, da so z otroki doma, sploh pritožujejo!’ Pri tem pa pozabljajo … Pozabljamo … Da starši nismo športni pedagogi, ki bi bili opremljeni z znanjem, katere vaje in kako jih izvajat, da bo pri otrokih sploh opazen kakšen napredek. Sprehod ali dva na dan, pa nekaj teka, vse DIF-ovske izobrazbe ter izobrazbe in izkušenj profesionalnih trenerjev pač nikakor ne moreta nadomestiti.

Kar se pa hrane tiče … Je pa tako ali tako noro! Vsak starš ima svojo prehransko filozofijo, za katero misli, da je najboljša, nekaj vmes jih je celo takih, ki odkrito priznajo, da o prehrani nimajo pojma … In potem se pejte vsi slovenci ‘manj jest’ in bo vse v redu. Ne gre tako! Koliko se vas v 10 dneh po novem letu še drži svojih ‘zaobljub’ glede hrane? No?! In potem pričakujete, da bodo vaši otroci imeli toliko samokontrole, da jim bo to šlo? Ne bo …

Ravno zaradi vsega tega smo se pri nas odločili, da se bomo lotili urejanja družinske prehrane malo bolj strukturirano. Pravijo, da za to, da neka sprememba postane navada, potrebuješ 21 dni. Začeli smo po božiču, tako da smo že skoraj tam! 😀

Osnova za naše odločitve je knjiga The Beck Diet Solution, ki vpeljuje principe vedenjsko kognitivne terapije v organizacijo prehrane.

Česa se držimo?

  1. Načrtujemo jedilnik za teden dni vnaprej. Vem, da ste nekare že tako organizirane in to počnete, ampak meni se je zdelo, da to predstavlja čisto preveč dela in načrtovanja od mene. Zdaj, ko sem se tega lotila, vidim, da ja – zahteva nekaj več časa konec tedna, ko načrtujem naslednji teden, ampak ko imam pa stvari splanirane, pa v trgovini zapravim manj in se čez teden s hrano in vprašanjem, kaj bomo danes jedli, ukvarjam veliko manj.
  2. Imamo 3 polnovredne obroke na dan. Z možem sva že dolgo pristaša LCHF prehrane in tega, da telo in naš prebavni trakt potrebuje tudi svoj počitek. Ne jemo prehrane brez ogljikovih hidratov, ne jemo pa sladkorja in kruha. Ogljikove hidrate v obroke kombiniram občasno in ne v prevelikih količinah. Poudarek pri obrokih je na dovoljšnji količini beljakovin in (nasičenih) maščob. Posledično so tudi nihanja sladkorja v krvi manjša, kar pomeni, da nimamo tistih hudih napadov lakote (ki jih vsi poznamo, saj se nam vsem zgodijo približno uro po obroku, bogatem z OH ali sladkorjem.) Vmes smo kdaj tudi malo lačni. Ampak tega ne vidim kot problem, ampak to, da se otroci učijo potreb svojega telesa in zavedajo svojih občutkov – za kar je po mojem potrebno, da kdaj občutijo tudi lakoto in se naučijo z njo živeti – ne da mislijo, da bodo zaradi malo kruljenja v želodcu kar umrli! Otrokom sem kalorije v obrokih tudi okvirno preračunala, kdaj pojejo več, kdaj manj – ampak tudi če pojejo kdaj manj, se s tem ne obremenjujemo – ker imajo vsi nekaj zaloge. Če bi bili podhranjeni potrjeno s strani pediatra, bi se s tem ukvarjali, tako pa ni potrebe.
  3. Prigrizkov ni oz. so rezervirani za posebne priložnosti. S tem mislim predvsem na kakšne obiske in podobno, ki jih v tem trenutku tako ali tako ni.

Ker so že ti trije koraki precej obsežni glede na trenutno full-time mom korona situacijo, bomo zaenkrat ostali pri njih. 😀

Ker jemo vse obroke doma, nas ob vsakem obroku spremljajo tudi krožniki in šalčke Cuckoo cups. Naši otroci imajo očitno neko foro s personalizacijo – ker odkar imamo za vsakega na krožniku svoje ime, se za njih ne kregajo več. Prej je bilo med puncama ves čas neko dretje in kričanje, ker sem jima dala ‘napačen krožnik’. 😀 Za več o njih poklikajte na njihovo novo spletno stran.

Me pa zanima, kakšno je tvoje mnenje o tem? Se ti zdi, da pretiravamo? 

Jaz mislim, da ne. Konec koncev je naložba v zdravje, zdrave rutine v zvezi s prehrano in (primerno) telesno težo naših otrok ena od najboljših popotnic, ki jih otrokom lahko damo v življenje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Spletno mesto za zagotovaljanje boljše uporabniške izkušnje uporablja piškotke. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close