Dokumentiranja našega popotovanja po Srbiji sem se lotila v obratnem vrstnem redu, tako kot je meni ostalo najbolj v spominu. Novi sad smo obiskali v času priprav na Exit, enega od največjih glasbenih festivalov, kar je precej zaznamovalo tako samo mesto, kot tudi Petrovaradinsko trdnjavo. Ker sem bila tudi sama na njem dvakrat, mi je bilo prav zanimivo obuditi marsikateri spomin s čisto drugega zornega kota.
Novi Sad je univerzitetno mesto, polno mladih – čeprav pravijo, da so zadnja leta predvsem zaznamovana z izseljevanjem. Meni je center s starim delom mesta zelo všeč – prijeten in domačen se mi zdi. Ob glavnih ulicah vas čaka še nešteto majhnih, stranskih uličic, v katerih vas čakajo lokalne trgovine, kjer lahko najdete marsikaj – od oblek, do nakita in igrač.
Spali smo v luštnem majhnem hotelčku Macchiato Kuća. Je nov in zelo luštno opremljen – v moderno tradicionalnem stilu in po mojem mnenju se stila luštno dopolnjujeta skozi hotel. Pomagali vam bodo pri vsem. Do nadstropja, kjer so sobe, vodijo le stopnice, kar z lažjimi vozički ni problem. Zajtrk nudijo ‘a la carte’, otrokom bodo rogljički zagotovo všeč. 😀
OGLEDI
V Novem sadu smo si ogledali Petrovaradinsko trdnjavo, ki ni bila nikoli osvojena in ima res osupljivo zgodovino. Predvsem nas je vse presenetilo in malo šokiralo dejstvo, da so vojaki, ki so jo branili, živeli v rovih ves čas in bili omejeni le na svojih nekaj sto metrov rova oziroma svojo lino in ‘luknjo’.
Trdnjava je zgrajena v obliki zvezd v večih nivojih. V primeru, da bi se osvajalci prebili skozi en del obzidja, bi jih za njim čakal nov z novimi, inovativnimi načini odvračanja sovražnikov (zlivanje vročega olja, metanje hlodov in podobno. 
V rovih se še danes kdaj pa kdaj kdo, ki jih obišče brez spremstva v svoji lastni režiji, izgubi. Ob naslednji priložnosti si bomo zagotovo ogledali še rove od znotraj.
Na vrhu vas pričaka muzej ter takle slikovit razgled na Novi Sad.
Tale ura je tudi zanimiva, saj veliki kazalec kaže ure, mali pa minute.
Prehodili smo se tudi ob nabrežju Donave ter izvedeli za zgodovino mostov – enega od njih je uničil NATO tekom bombardiranja, kar se vidi tudi na spodnjih fotografijah.
V okolici Novega Sada smo obiskali še Samostan Hopovo, ki je zanimiv in slikovit samostan. Za ogled pa lahko računate pol ure, več ne boste potrebovali.
KJE JESTI?
V okolici Novega Sada smo obiskali Vinsko hišo Kovačevič, ki je zelo lepo urejena, za otroke pa je res neverjetno dobro poskrbljeno z ogromnimi igrali na ograjenem vrtu, ki je čudovit. Naši so se tam izjemno zabavali – tako zelo, da so kosilo komaj povohali, potem pa se šibali dalje igrat. 😀 Postrežejo vam z okusno, tradicionalno srbsko hrano.
Prav posebna izkušnja je bila večerja v Salašu 137. Salaši so neke vrste mini kmetije na podeželju, kjer ljudje ne živijo. Nekateri so zdaj preurejeni v prave male gostilne – bodite pa pozorni, da se za obisk najavite, nimajo namreč rednega delovnega časa. Salaš 137 ima zadaj cel mini adrenalinski park za otroke. Jedli smo okusno, domačo hrano. Na fotki spodaj je gosja pašteta, blitva s smetano ter pečene bučke, vse pripravljeno na zelo okusen način. Ne pozabite pa se našpricati proti komarjem! 😀
Pravi srbski žar pa smo jedli v Restavraciji Sokače v mestu.
Novi Sad je zagotovo mesto, ki vas bo osvojilo s svojo zgodovino ter odlično hrano. Mi se bomo z veseljem še vrnili.
Kaj smo počeli v Beogradu, glavnem mestu Srbije, pa si lahko ogledaš tukaj.
