Velikokrat slišim, da mlade, moderne mamice svoje novorojenčke in dojenčke čisto preveč razvajamo. Kaj pa le – če trznemo na vsak njihov jokec. Vsakič, ko se zdi, da jim je malo neugodno, dobijo vso našo pozornost. Dojimo jih kar naprej, ne na tri ure, kot so to delale naše mame. Še več – nekateri spijo celo z nami, v naših posteljah! Otrok vendar ne spada v zakonsko posteljo, to podre vse ravnovesje in možnost povezovanja med možem in ženo.
Nekatere mlade mamice so lahko ob vseh teh nasprotujočih si informacijah, kako ravnati z dojenčkom, zmedene. Logično. Tudi jaz sem bila, še posebej po rojstvu prve hčerke. Pričakovanja so eno, realnost pa nekaj drugega. Hotela sem, da spi v svoji postelji, pa je najboljše vedno spala ob meni. Dojila sem jo na tri ure, pa se ni dovolj redila in sva se potem pač dojili bolj pogosto. Vsakič, ko je kazala znake neugodja, so se ti stopnjevali, dokler ji nisem ponudila varnega zavetja in tolažbe, tako da sem sčasoma reagirala na začetne znake in nisem več čakala. Pri drugi hčerki nisem nič več testirala, ampak vse, kar sem se pri prvi naučila, uvedla že na začetku. In uganite kaj – manj težav sva imeli z medsebojnim uglaševanjem, lažje in hitreje sem ugotovila, kaj jo muči in kaj potrebuje od mene. Pa sta zato razvajeni? Jaz resnično upam, da ne – ampak za to imata obe še čas. 😀
Ste vedeli, da najzgodnejše otroštvo predstavlja okno priložnosti, saj lahko otrokovi možgani v tem obdobju vsako sekundo tvorijo 1000 novih povezav? Gre za najvišjo hitrost tvorjenja možganskih povezav v katerem koli obdobju v življenju posameznika, ki predstavlja temelj za odraslo dobo. Ko se novorojenček rodi, ima 200 milijard možganskih celic, vendar skoraj nobene povezave med temi možganskimi celicami in racionalnim delom možganov. Te povezave določajo čustveno in socialno inteligentnost otroka. In prav na te povezave imajo starši pomemben vpliv. Starši postavljamo temelje, kako čustveno in socialno zrel, samostojen in inteligenten bo naš otrok pravzaprav do konca svojega življenja.
Dokazano je, da reakcije in čustvena stanja staršev ter povezanost z dojenčkom vplivajo na kemično ravnovesje v dojenčkovih možganih. Način, kako poslušamo svojega dojenčka, se z njim igramo in crkljamo, ga pomirimo, ga okaramo, mu pojemo pesmice in mu posvečamo pozornost – prav vse, kar z njim počnemo ali ne počnemo – je za dojenčka pomembno. Vse, kar počnemo, vsaka naša reakcija in vsako naše čustvo je za dojenčka pomembno. Skozi starše se dojenček uči sprejemati in doživljati svet, skozi starše se nauči, kako varen in sprejet je. S svojim vzgojnim stilom pomembno vplivamo na to, kako se bodo razvijale dojenčkove povezave v možganih in kako bo otrok pozneje v življenju samostojen, samozavesten in srečen.
Pomanjkanje čustvenega ugodja – ki vključuje dojenje in primerno prehrano, ljubezen in priložnost za rast, razvoj in igro v varnem in zdravem okolju – lahko okrni razvoj teh ključnih povezav v otrokovih možganih. Investicije v zgodnje otroštvo so najučinkovitejši način za povečanje možnosti za vse otroke, da dosežejo svoj polni potencial – to posledično pomeni večje možnosti za učenje v šoli, v odrasli dobi pa večje možnosti za blaginjo in delovno produktivnost. Za otroke, ki odraščajo v revščini, je to ključnega pomena. 20-letna študija je pokazala, da so prikrajšani otroci, ki so bili v zgodnjem otroštvu deležni kakovostnih programov, v odrasli dobi zaslužili četrtino več kot njihovi vrstniki, ki niso bili deležni enake podpore v otroštvu.
Vem in čutim, da sem ravnala in še vedno ravnam – pravilno. V prvem letu svojega življenja otrok ne more biti razvajen ampak me potrebuje, pa četudi je to vsako minuto vsakega dneva. Želi nam sporočiti svoje potrebe na edini način, kot jih zna – z jokom, ki ni izsiljevanje – in naloga staršev je, da jim prisluhnemo. Pomembno je, da jim nudimo varno okolje, v katerem se dobro počutijo, so slišani ter lahko skozi igro raziskujejo svet.
Objava je nastala v podporo kampanji #EatPlayLove UNICEF Slovenija, ki ozavešča o pomenu kakovostnega zgodnjega otroštva.
