5 stvari, s katerimi sem si olajšala vsakdan kot mama

Ko sem bila še brez otrok, sploh nisem razmišljala o tem, če je skrbeti za mala človeška bitja naporno. Občasno mi je pot prekrižala kakšna družina z otroki, ki so se metali po tleh, kar me nikoli ni prav zares zmotilo. Šele ko sem sama postala mama, sem ugotovila, da to pravzaprav sploh ni tako lahko. Če sešteješ ‘spanje’ z neprestanimi prekinitvami, nego otrok, pripravo obrokov, ohranjanje čistoče stanovanja, si lahko hitro na robu izgorelosti. Pravijo, da vse mame pri prvem otroku komplicirajo – ene bolj, druge manj. Že pri prvi hčerki se mi je zdelo, da res ne kompliciram, pa sem zdaj pri drugi ugotovila, da vseeno sem. Kaj sem si še dodatno poenostavila?

• Znižala sem svoja pričakovanja.

Nisem več tako zahtevna do sebe, pa tudi do otrok ne. Kadarkoli sem si v glavi zamišljala, kako bi nekaj moralo potekati, so se otroci hitro odločili drugače. Zato se res poskušam vživeti v trenutek in ne premlevati, kako bi lahko bilo. Dober primer za to je na primer Sarina prva ura smučarskega tečaja. V Kranjsko Goro smo šli samo zato, da bo imela uro z učiteljem, kar je pomenilo precej logistike in finančnega vložka, ona pa se je prve pol ure jokala in se ni premaknila niti za milimeter. V meni je vrelo, porabila sem kar nekaj energije, da nisem obupala, jo odpeljala domov in je nikoli več spustila na smuči. Po štirih urah tečajev se je že vozila.

• Otrok ne kopam vsak dan.

Starejša hčerka je imela v zgodnjih letih težave z atopičnim dermatitisom, predvsem v zimskih mesecih. Voda je stanje dodatno poslabšala. Zato mali dve sedaj umivam po potrebi glede na njune aktivnosti – težav s kožo čudežno nimata več.

• Poenostavila sem si pripravo obrokov.

Če smo kakšen dan na poti ali pa sem ‘samo’ utrujena in neprespana, si pripravo kakšnega obroka olajšam. Še vedno želim ponuditi otrokom kvalitetno hrano. Velikokrat uporabim Lidlove BIO Lupilu kašice, še posebej so mi pri srcu sadni okusi. Če kašico vmešate v njihov grški jogurt, dobite malico, ki jo še jaz z užitkom pojem. Škoda, da se redko zgodi, da bi mi Ronja kaj pustila.

• Spodbujam samostojnost otrok.

Načeloma se ne igram s svojimi otroki več kot približno 15 minut na dan. Mogoče se sliši kruto, ampak predstavljam si, da moja ‘služba’ mame zajema to, da skrbim za njih ter jih vzgajam na način, da bodo odrasli v samostojne, samozavestne in zadovoljne posameznike. Če bi se z njimi vseskozi igrala, bi bila njihova animatorka, pa še časa zase ne bi imela čisto nič. Pustim jim zdravo mero vsakdanjega ‘dolgočasja’, da lahko uporabijo svojo domišljijo ter tako ugotovijo sami, kaj jih zanima. Seveda jih včasih tudi usmerim v aktivnosti, jim pomagam, če pomoč potrebujejo ter poskrbim za to, da se veliko gibamo na svežem zraku.

• Upoštevam njihove spalne vzorce.

Ste že srečali sitnega in utrujenega otroka? Če se le da, spalnemu ritmu prilagodim naše aktivnosti. Ne bom planirala obiska ZOO-ja ob 1h popoldan, ko ima Ronja svoj dnevni spanec. Na srečo pri nas spi samo še najmlajša hčerka, ne vem pa točno, kako bi to izpeljala, če bi imela več otrok z različnimi potrebami glede dnevnega spanja.

Biti mama je na trenutke zelo naporno. Že z otroki, ki niso zahtevni, je včasih težko. Se mi pa včasih zdi, da si nekateri starši s kakšno potezo tudi ne olajšajo življenja – na primer neprestano animirajo svoje otroke, se ne prilagajajo njihovim potrebam ali preveč komplicirajo pri kakšnih čisto običajnih aktivnostih. Če vsaj kakšna ideja kateri mamici pomaga pri tem, da si olajša vsakdan, potem bo moj cilj dosežen. 🙂

Objava je nastala v sodelovanju z Lidl Slovenija.