Ne štejem se za eno od mam, ki bi otrokom na vsak način prepovedovale sladkarije in uživanje sladkorja na splošno. Razumljivo mi je, da otroci rastejo gor tudi s sladkarijami. Čeprav vem, da je sladkor zasvojljiv, je droga in nima nobenega pozitivnega učinka, prav tako pa za delovanje organizma sploh ni potreben.
Še več, svoje otroke redno vozim na sladoled, ker je to enostavno ena od naših najljubših slaščic, brez katere si (skoraj) ne predstavljamo dneva. Sicer se trudim, da doma zalog sladkarij nimamo, sladkorja pri kuhi ne uporabljam (za potrebe peke imam ponavadi na zalogi malo sladkorja v prahu), čokolešnika ne jemo. Tako da se trudim nekako ‘v mejah normale’ ali ‘po zdravi kmečki pameti’ (v katero sicer ne verjamem, ampak o tem kdaj drugič).
Prejšnji teden, ko je Sara praznovala rojstni dan, pa je ta ‘meja normale’ oz. ‘zdrava pamet’ popolnoma odpovedala. V vsakem darilu je bila namreč priložena sladkarija. In spet, mislim, da ni s tem čisto nič narobe. Tudi jaz sem v darilno skrinjo, ki so jo našli na koncu lova na zaklad, vključila kar nekaj sladkarij. V darila Sarinim prijateljem tudi jaz priložim kaj za posladkat. Problem pa se pojavi, ko je teh daril 10. Ali pa 15. In potem ima Sara v svoji osebni zalogi kar naenkrat pol kile čokolade, ogromno 200g Kinder jajce, 3 mini Kinder jajca, 27.000 čokoladnih bonbonov, 3 lizike, lizike Trolčkov, 10.000 Softi bonbonov, pa verjetno še kaj. NORO! In jaz naj pustim otroku, da vse to sam poje? NE, seveda NE! Midva z Jakom sva se cel teden matrala, da sva skrivaj izpraznila zaloge. Kako sva požrtvovalna, a ne? Vse samo za to, da otroci ne bodo nezdravo jedli. 😀
To pa še ni vse! Potem se je vse skupaj še nadaljevalo v ta teden z obiski pri babici, pa obiski pri sosedih, kjer sta in Sara in Jaša dobila samo eno čokoladico tukaj, pa par bonbončkov tam, pa neke pokalice za na jezik, pa itak moramo peči tudi penice na kresu.
Bistvo? Vsi pravimo, da sladkor ni problem, če ga otrok zaužije nekaj tu in tam. Ob posebnih priložnostih. Ampak to, koliko je teh posebnih priložnosti in da za vsako malenkost (po mojih izračunih praktično vsak dan) dobijo 5-50g cukra v sladkarijah, pa res, se opravičujem, NI VEČ OK!!! IN NI VEČ ZDRAVO!
Po podatkih NIJZ iz leta 2016 nezadostna telesna dejavnost, nezdravo oziroma neprimerno prehranjevanje in prekomerna telesna teža ter debelost predstavljajo enega od najpomembnejših javnozdravstvenih problemov v Sloveniji. Debelost prinaša velika zdravstvena tveganja in bistveno zmanjšuje kakovost življenja, pri otrocih lahko vpliva tudi na učno uspešnost in gibalno učinkovitost. Podatki iz 2015 na primeru 11–letnih otrok so pokazali, da so debeli fantje za več kot tretjino, debela dekleta pa za dobro četrtino manj vzdržljivi od vrstnikov z zdravo telesno maso. Raziskave evropskih držav kažejo na številne prehranske probleme, med katerimi so zagotovo najbolj izpostavljeni prekomeren vnos sladkorja in slabih maščob, nezadostno uživanje sadja in zelenjave ter vse večji problem prekomerne hranjenosti in debelosti, ki je izražena pri vseh skupinah prebivalcev. (Vir.)
Poleg tega to vpliva tudi na samopodobo otrok na način, kot si sploh ne moremo predstavljati. Se vsi spomnite tiste sošolke, ki je bila vedno zadnja izbrana pri med dvema ognjema? In ni mogla niti kuperja preteči, brez da bi cela zaripla v obraz del poti prehodila? Kako mislite, da se je ob tem počutila? A si to želite za svojega otroka?
Po mojem popolnoma subjektivnem občutku je ta tako opevana ‘zdrava kmečka pamet’ na tem področju popolnoma odpovedala. Kako boste futrali svoje otroke, je povsem vaša stvar. Če pa za naslednji rojstni dan Sara v darilu ne dobi tiste čokolade ali bonbonov, pa tudi ne bom čisto nič zamerila. Jaz moram pa še razmislit, kaj bo naslednje leto namesto sladkarij v skrinji z zakladom. 😉
komentarja 2
Your name *
Po moje mirne duše lahko verjamete v “zdravo kmečko pamet”. Ker to je en pameten, logičen in enostaven razmislek o problemu, ki ga imamo. Tisto, ko pa stare mamce pravijo – otroka zavijati v vsa možna oblačila, to zdraviti s tem, ono z onim, ne delati tega…..to pa (no, vsaj po moje) ni zdrava kmečka pamet, ampak preživele navade iz preteklosti, ki izvirajo iz neznanja. 🙂
Mateja Tamše
Hja, za tiste stare mame je to njihova ‘zdrava kmečka pamet’. Problem te pameti je, da ima vsak svojo. Univerzalne žal ni, tako da je res težko verjet v njo. 😉