Ali pa tudi ne. Po mojem mnenju je naslovni stavek najbolj zlajnan in zgrešeno uporabljan od vseh v internetnih mami skupinah. Zakaj se z njim nikakor ne morem strinjati?

Skoraj neverjetno se mi zdi, da je njenih prvih dvanajst mesecev že za njo. Ko se je rodila, sem imela v glavi, kako bom naredila časovnico po mesecih, po izkušnji s Saro sem vedela, da zna biti usklajevanje fotografij kar težko - še posebej proti koncu, ko dojenčki bolj ali manj nočejo več biti pri miru.

Zadnjih nekaj tednov je bilo, milo rečeno, napornih. Zadnji mesec nas virusi in bakterije enostavno nočejo zapustiti. Ne spomnim se leta, kdaj so nazadnje tako trdovratno vztrajali.

Zadnje leto, ki sem ga preživela, je bilo napolnjeno z nešteto urami gospodinjskih opravil, trudu za čim bolj zdravo uvajanje goste hrane ter vsakodnevni negi dojenčice. Polno je bilo tistih lepih, nežnih trenutkov, ki jih ne bi zamenjala za čisto nič na svetu. Vsako obdobje življenja ima svoje pozitivne in negativne plati. Na srečo sem trenutno tu, kjer sem, najbolj zadovoljna in poskušam užiti vsak trenutek - no, zagotovo ne nadležnega pucanja, ampak crkljanja, objemanja, poljubljanja in preživljanja časa z mojimi. Za čisto in urejeno stanovanje bo pa še čas. Vsaj upam - mogoče že pri 40. :D Za moj tokratni outfit je znova poskrbela Nina iz Laprine. Hvala! <3

Velikokrat me vprašate, če ima naša Ronja kakšno povezavo z Ronjo, razbojniško hčerjo, pisateljice Astrid Lindgren. Zato sem se odločila, da pojasnim, zakaj smo se odločili za Ronjo oziroma še bolje, kako je lušno ime našlo prav njo.

Pa sva na koncu porodniške, na koncu najinega čisto prvega skupnega obdobja.

Ob prehodu starega v novo leto sem prebrala kar nekaj blogov mojih, zdaj lahko rečem že prijateljic, ne več samo blogerskih kolegic, o bloganju in smislu bloganja v letu 2018. Danes, ko se je na spletu in Facebooku pojavilo toliko novih blogerk, da jim niti približno več ne morem slediti in je trg zasičen s toliko informacijami, da je vse skupaj že več kot nepregledno.