Velikokrat dobim vprašanje, kako mi vse to uspe. Še preden sem bila na porodniški, se je to nanašalo na službo, fotografiranje, družinsko življenje in gospodinjstvo. Sedaj se to nanaša na malega dojenčka, fotografiranje, blog in družinsko življenje. Ob vprašanju se vedno sama pri sebi malo kislo nasmehnem. Ker iskren odgovor je...

Naša Ronjica neverjetno hitro raste in že nekaj časa je ni več varno same puščati na kavču ali postelji, na previjalni mizi pa sploh ne. Zato sem počasi začela razmišljati o dopolnitvi naših talnih podlog. Pri Sari smo namreč tudi imeli dve blazini in s tem pokrito praktično celo dnevno sobo, kar se nam je pri mali kaskaderki odlično obneslo. Želela sem najti podlogo za na tla, ki bi bila v prvi vrsti varna za dojenčke in otroke, če bi bila še praktična in lepe barve za povrh, pa bi bil to samo plus.

Vroče je, vroooooče! In ne glede na to, da je zunaj več kot 25 stopinj, na soncu še več, še vedno vidimo novice, kako je nekdo otroka ali psa pustil v avtu na soncu. In ogromno mamic z vozički, ki so pokriti s tetrami ali celo dekicami, da otroku ne bi sonce sijalo v voziček.

Priznam. Moja šibka točka je, da neprestano brskam po telefonu. Posebej je to prišlo do izraza sedaj, ko smo na počitnicah, ko imam vse čas na svetu za druženje in ukvarjanje z otroki. Vendar ne morem iz svoje kože in sem neprestano večopravilna (ali multitaskam, če uporabim tujko, ki je bolj pogosto uporabljena).

Prejšnji teden sem govorila o tem, kaj se je znašlo na mojem seznamu nepotrebne šare za dojenčka. Vsaka mamica pa ima zagotovo tudi odlične izkušnje s kakšnimi produkti za dojenčke. Spodaj je nekaj mojih. 1) Voziček. Seveda, voziček. Prva hčerka se je zelo rada vozila v njem, enako je z drugo hčerko. V vozičku zaspi kot bubica. Pri njem sem gledala predvsem, da gre v naš mali avto. Potem pa so bili kriteriji še, da se športni del skoraj čisto poleže, dvigne na 90 stopinj, da je možna namestitev v obe smeri vožnje. Prav pride tudi ogromna nakupovalna košara spodaj. Penasta kolesa so praktična, ker z njimi ni nobenega dela. 2)…

Ko sem se prvič pripravljala na prihod dojenčka, sem bila, milo rečeno, precej zmedena. Seznam potrebnih pripomočkov sem dobila v šoli za starše, na internetu sem jih pa seveda našla še kakšnih 10, od teh so bili nekateri bolj, drugi manj obsežni. Kako se torej znajti med vsem tistim balastom?

V porodnišnico sem se odpravljala drugič v štirih letih. Ravno dovolj, da je prva izkušnja že malo zbledela, vseeno pa nisem pozabila, kaj sem pri prvem obisku neskončno pogrešala.