Uvajanja goste hrane pri pri prvi hčerki se spominjam kot zelo neprijetnega - za obe. Ravno takrat se je meja priporočenega polnega dojenja spet prestavila z dopolnjenih 4 na dopolnjenih 6 mesecev. Zdelo se mi je, da je mala pri dopolnjenih 5 mesecih pripravljena na prvo spoznavanje z gosto hrano. Kako sem se motila. Hranjenje nama nikakor ni 'steklo'.

Nekaj prijateljic me je že spraševalo, kdaj bova z Ronjo začeli uvajati gosto hrano in seveda - kako. Večina je bila seznanjena z mojo odločitvijo, da z gosto hrano ne bom prehitevala - ker je Ronja polno dojena, se prednostim dojenja res nisem želela odpovedati niti trenutek prej, kolikor bi bilo treba. Večina isto starih dojenčkov je kašice že nekaj mesecev, z Ronjo pa sva nekaj tednov nazaj, po tem ko je dopolnila 6 mesecev, začeli z uvajanjem po metodi BLW. Na kratko bom pojasnila, za kaj sploh gre.

Nekaj mesecev, preden sem zanosila z Ronjo, našo tretjo punčko, smo kupili nov avto. Moj mož jih je dooolgo preučeval in končno našel tistega, ki ustreza vsem našim potrebam. Omislili smo si karavana, ki je sicer registriran za 5 oseb, ima pa zadaj le dva cela sedeža. Ojoj, ne? Trije otroci, pa karavan? A ne rabimo za to enoprostorca? :D Kmalu sem se torej začela ukvarjati z vprašanjem, kako bomo vse tri otroke varno in udobno spakirali v obstoječi avto, s katerim smo bili res zelo zadovoljni. Preučila sem vse zakonske zahteve in varnostne standarde, Jaša, naš 8-letnik pa je tudi po kilaži prerasel svoj sedež razreda III, torej od…

Konkretne objave pravzaprav nisem načrtovala. Po spletu okoliščin sem v zadnjem času veliko uporabljala obe nosilki, tako Bobo 3g, kot kitajsko kopijo (menda Ergobaby), zato sem se odločila, da o tem napišem besedo ali dve, saj sem v mami skupinah na Facebooku že večkrat zasledila vprašanje, če se izplača kupiti original ali rajši uporabljati cenejšo nosilko z Alija.

Ne vem sicer, kako je možno, da je Nitka ostala izven mojega radarja tako dolgo, opazila sem jo šele nekaj mesecev nazaj in seveda stisnila lajk na njeno FB stran. Nato pa so na moj zid začele leteti najbolj luštne haremke za punčke, ki sem jih videla do sedaj. Kmalu zatem sem zasledila še Ninin blog zapis, v katerem je opisala dolgo pot, ki jo je iskala do svojega 'popolnega' in dodelanega kroja. No, priznam, pomislila sem - no, ta pa ni kar ena 'leva', ki je včeraj začela šivat, danes pa prodaja na FB. :D

S Saro sva se pred kratkim spet lotili luštnega DIY projekta. Z Ronjo smo namreč zadnje dni veliko naokoli in prav bi ji prišla kakšna luštna priponka za dudo. Seveda sem se obrnila na Kajo (Pink Banana), ki je zame in za vas pripravila nekaj luštnih DIY kompletov za izdelavo priponk za dudo.

Kot mamici pa mi je to obdobje neverjetno luštno, saj je polno velikih sprememb in majhnih dosežkov. Dojenčki se v prvih mesecih neverjetno hitro spreminjajo in te spremembe si seveda želim ohraniti tudi na fotografijah. Zato vam bom zaupala nekaj točk, ki jih uporabljam jaz pri dokumentiranju našega vsakdana. Poglejte samo to, kako se je moja mala spremenila v pičlih štirih mesecih!

Velikokrat dobim vprašanje, kako mi vse to uspe. Še preden sem bila na porodniški, se je to nanašalo na službo, fotografiranje, družinsko življenje in gospodinjstvo. Sedaj se to nanaša na malega dojenčka, fotografiranje, blog in družinsko življenje. Ob vprašanju se vedno sama pri sebi malo kislo nasmehnem. Ker iskren odgovor je...

Naša Ronjica neverjetno hitro raste in že nekaj časa je ni več varno same puščati na kavču ali postelji, na previjalni mizi pa sploh ne. Zato sem počasi začela razmišljati o dopolnitvi naših talnih podlog. Pri Sari smo namreč tudi imeli dve blazini in s tem pokrito praktično celo dnevno sobo, kar se nam je pri mali kaskaderki odlično obneslo. Želela sem najti podlogo za na tla, ki bi bila v prvi vrsti varna za dojenčke in otroke, če bi bila še praktična in lepe barve za povrh, pa bi bil to samo plus.

Vroče je, vroooooče! In ne glede na to, da je zunaj več kot 25 stopinj, na soncu še več, še vedno vidimo novice, kako je nekdo otroka ali psa pustil v avtu na soncu. In ogromno mamic z vozički, ki so pokriti s tetrami ali celo dekicami, da otroku ne bi sonce sijalo v voziček.

Priznam. Moja šibka točka je, da neprestano brskam po telefonu. Posebej je to prišlo do izraza sedaj, ko smo na počitnicah, ko imam vse čas na svetu za druženje in ukvarjanje z otroki. Vendar ne morem iz svoje kože in sem neprestano večopravilna (ali multitaskam, če uporabim tujko, ki je bolj pogosto uporabljena).