Naokrog

Pot med krošnjami Pohorje

Nekega lepega jesenskega jutra sem se odločila, da bi pa res lahko šli na en družinski izlet, ko smo že ravno vsi prosti. Pri tem sem upoštevala ogromno spremenljivk – da pri sebi nimamo opreme za obisk gora, ki so v pozni jeseni lahko že polne vremenskih presenečenj, da bi bili radi bolj na izi in rabimo nekaj primernega za otroke stare 2, 6 in 11 let. Da bi nekaj zanimivega in novega, kar ni oddaljeno več kot eno uro vožnje iz Velenja.

Tako je padla ideja, da obiščemo Pot med krošnjami na Rogli. Edino, kar me je od ideje odvračalo, je bilo dejstvo, da bi znala biti zaradi nedelje gor precejšnja gužva. Po nekaj kolebanja smo se le odločili, da gremo.

Štartali smo ob 11 ter gor prispeli približno uro kasneje. Pravilno sem predvidevala, res je bila gužva obupna, pa smo kljub temu skoraj takoj našli parkirišče. Za njih je precej dobro poskrbljeno – tako jih je ogromno ob cesti, pa tudi naprej proti smučišču je nekaj ploščadi, namenjenimi parkiranju. Tako smo se kar takoj postavili v približno 100 metrov dolgo vrsto na vhodu v sprehajalno pot. Delovalo je, kot da bomo morali čakati kakšno uro za vstop, vendar so bili prodajalci kart izjemno hitri in organizirani. Tako smo v vrsti ravno uspeli pomalicati, pa smo že imeli karte – ocenjujem, da je vse skupaj trajalo približno pol ure.

Prilagam fotko, kjer si lahko preberete vse o odpiralnem času in cenah – o katerih si lahko vsak ustvari mnenje sam. 😀

Pot je primerna za vse – otroke ki so ravnokar shodili, vozičke, nosilke. Pot po ravnem je dolga približno 400 metrov do stolpa, ter 150 metrov od stolpa do izhoda. Razlika do enega kilomatra se vije rahlo navzgor v stolp. Ocenjujem, da se povprečno pripravljen posameznik pri sprehodu ne bo utrudil. Na poti vas čakajo različne zanimivosti za otroke in za odrasle, na katerih lahko testirate predvsem to, kako dobro prenašate višino. Meni je bila hoja po mreži v izziv, ta malim pa tudi. Ronja je bila tako hecna, ko na eni potki ni dosegla stranskih stopničk in si ni upala stopiti na mrežo, pod katero so bila tla, oddaljena velikooo metrov. 😀

Za še večjo dogodivščino po tleh pa priporočam, da ta sprehod dopolnite še s Škratovo potjo POD krošnjami, ki je malo daljša in polna zanimivih informacij. Več o tem pa v naslednji blog objavi tukaj. 🙂

Da omenim še to – kulinarična ponudba je v bližnji okolici poti precej omejena. V neposredni bližini ni lepega lokalčka, v katerega bi se lahko usedli na kavico ali malico. Nekaj osvežilnih pijač je v času našega obiska nudil majhen tovornjaček, parkiran poleg. Za kaj več se morate odpraviti v bližnje hotele ali v gostilne na smučišču – v Uniorčku na primer, je bila gužva obupna, ponudba pa precej slaba. Na škratovi poti smo šli mimo gostišča na Jurgovem, ki je bilo kljub siceršnji gneči slabo obiskano. Če bi se odločala še enkrat, bi najbrž šli na kosilo na kakšno domačo specialiteto tja in se ne bi gužvali za klobase brez možnosti priloge pri Uniorčku. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja