Mamine zgodbe,  Preprosto na kvadrat

Vpliv staršev na razvoj anksioznosti in depresije pri otrocih

Prejšnji teden se je moja prvorojenka prvič odpravila sama na ‘mini počitnice’ z vrtcem. Sicer ni bilo prvič, da bi bila brez mene več dni, je bilo pa prvič, da je bila sama brez kakšnega člana družine v ožjem ali malo širšem pomenu.

Zjutraj je imela rahlo krizo, se malo stisnila k meni in pojokala, da ne želi it. Potem sva se malo pogovorili, se spravili oblečt in uredit in kmalu je bila njena stiska mimo. V vrtcu se je že smejala in mi veselo pomahala v slovo. Ko je prišla nazaj domov, mi je povedala, da se je imela super. Jokala se ni, posebne stiske ni imela. Mogoče sem celo jaz ob ločitvi doživljala večjo stisko.

Ob tej priložnosti mi je mož poslal zloženko Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki govori o zmanjševanju tveganja za razvoj anksioznosti in depresije pri otrocih, na del, na katerega lahko vplivamo prav starši. Želim ga deliti tudi z vami, ker vem, da se sama velikokrat znajdem v dilemi ali poskrbeti zase in svoje dobro počutje, ali iti preko sebe in narediti tisto, kar je najboljše za otroka. Ni vedno lahko in ne odločim se vedno prav. 😉

Kaj je torej bistveno?

Pokažite naklonjenost in sprejemanje otroka. Prisotnost skrbne odrasle osebe v otrokovem življenju lahko močno pripomore k zmanjševanju tveganja za razvoj depresije in anksioznih motenj. Pomembni so dosledni, topli, ljubeči odzivi in podporen ter spoštljiv način komunikacije z otrokom. Redno izkazujte otroku naklonjenost preko objemov, redno mu povejte, da ga imate radi, seveda na način, ki je primeren njegovi razvojni stopnji in starosti. Otroka vzpodbujajte pri njegovih dejavnostih. To bo pripomoglo, da se bo dobro počutil glede sebe, da bo izoblikoval pozitivno samopodobo. Ne pričakujte, da bo otrok dosegal vaše ideale in pričakovanja, ampak ga skušajte sprejeti takšnega, kot je. Ne izvajajte pritiska na otroka pri doseganju uspehov.

Vzemite si čas za pogovor. Otrok naj ve, da skrbite zanj in da ste mu lahko v oporo. Namenite mu dovolj pozornosti, redno preživljajte čas z njim (ena na ena). Zagotovite svojo prisotnost, če si vaš otrok želi pogovora z vami. Bodite potrpežljivi, ko poslušate svojega otroka. Dovolite mu, da se izrazi.

Bodite vključeni v življenju vašega otroka in podpirajte naraščujočo samostojnost. Pomanjkanje starševske vključenosti, zanimanja in čustvene podpore v otrokovem življenju povečuje tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj. Bodite vključeni v različnih področjih življenja vašega otroka, sodelujte tudi v skupnih zabavnih aktivnostih. Spoznajte otrokove prijatelje, aktivno se zanimajte za šolo in spremljajte njegovo delo v šoli. Pomembno je tudi, da spremljate otrokove aktivnosti na socialnih medijih, tako da omejite izpostavljenost glede na otrokovo starost in stopnjo razvoja in preprečite verjetnost spletnega nadlegovanja in trpinčenja. Pomagajte otroku zgraditi zaupanje vase s postopnim izpostavljanjem situacijam in dogodkom, ki izgrajujejo njegov občutek moči, vzpodbujajte ga, da preizkusi nove stvari. Če vaš otrok še nima najljubšega hobija ali izbranih aktivnosti, ki ga veselijo, mu pomagajte pri raziskovanju in iskanju tistega, kar ga veseli. Imejte v mislih, da morajo biti otroci priti v stik in spoznati veliko različnih aktivnosti preden najdejo tisto, ki jim je všeč in v kateri uživajo.

Izogibajte se pretiranemu nadzoru in spodbujajte samostojnost. Pretiran nadzor nad otrokovimi aktivnostmi, mislimi in čustvi lahko poveča tveganje za nastanek depresije in anksioznih motenj. Pretirano zaščitniško vedenje mu daje sporočilo, da je svet nevaren in življenje tvegano. Pomembno je, da otroku dopuščate, da prevzema tveganja, ki so starosti in razvoju primerna, da mu dajte možnost, da se preizkuša v težjih opravilih in nalogah in se uči tudi iz svojih morebitnih napak. Otroku izkažite vaše zaupanje, ko mu predajate odgovornost za opravila, ki so primerna njegovi starosti in zrelosti, npr. da vam pomaga pri čiščenju, pospravljanju. Dovolite otroku, dapostopoma postaja bolj samostojen priopravljanju vsakodnevnih opravil kot npr. ustreznemu ravnanju z oblačili, pripravi hrane in čiščenju. Spodbujajte vašega otroka, vendar ga ne silite, da preizkuša nove naloge, ki jih občuti kot izziv. Četudi ni uspešen prvič, ga spodbudite, da poskusi znova. Dajte mu priložnost, da je pobudnik, da sam pričenja določeno aktivnost. Zagotovite mu vodenje in podporo pri reševanju morebitnih težav.

Določite družinska pravila in posledice kršitev pravil. Poskrbite, da so pravila jasna, da otroci razumejo kakšna so pravila njihovega vedenja in kakšne so posledice, če pravila kršijo. Pomembno je, da oba starša zagotavljata enotna sporočila glede družinskih pravil in discipline. Otrok naj bo vključen v oblikovanje pravil, ki naj bodo starosti primerna. Ko otrok odrašča, pravila prilagajajte njegovi starosti, tako da podprete njegov naraščajoč občutek samostojnosti. Poskrbite, da se tudi sami držite pravil in ste s tem dober vzgled za svojega otroka.

Spodbujajte zdrave navade. Zagotovite otroku varno, strukturirano in predvidljivo okolje z razvijanjem in ohranjanjem dnevne rutine. Spodbujajte otroka k zdravim navadam prehranjevanja, gibanja, spanja in uporabe zaslonov, saj zdrave navade močno pripomorejo k zmanjševanju tveganja za razvoj depresije in anksioznih motenj. Za osvajanje dobrih navad pri otroku je najpomembnejši dober vzgled staršev in drugih pomembnih odraslih oseb.

Izogibajte se neustreznim negativnim odzivom na otrokovo vedenje. Negativno odzivanje kot npr. kritiziranje, zasmehovanje in zasramovanje so neustrezni oz. slabi načini za ravnanje z vedenjskimi problemi vašega otroka in lahko povečajo tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj. Pomembno si je zapomniti, da se otroci včasih neprimerno vedejo zato, da dobijo pozornost od staršev, četudi je to negativna pozornost – sploh če otrok ne dobi dovolj pozornosti na druge načine. Namesto kritiziranja otroka na način kritiziranja njegove osebnosti (npr. »Ti si tak neurejen otrok …«), komentirajtenjegovo vedenje in ga usmerite z navodili(npr. »V sobi imaš nered. Pospravi svoje igrače preden se greš igrat ven.«).

Zmanjšajte število konfliktov v domačem okolju.

Pomagajte otroku pri poimenovanju čustev. Mlajši otroci običajno nimajo razvitega besednjaka za učinkovito poimenovanje in izražanje čustev. Pomagajte otroku pri označevanju – poimenovanju čustev, tako da v prisotnosti otroka poimenujete svoja čustva. Na ta način se bo otrok naučil povezovati besede z občutji. To bo otroku pomagalo tudi, da se bo počutil manj obremenjenega z močnimi čustvi. Če se vaš otrok počuti preplavljen z močnimi čustvi (močna jeza, strah itn.) oz. je močno napet, mu pojasnite, da se vsakdo včasih tako počuti in da ta občutja minejo.

Pomagajte otroku razviti optimistični pogled na svet.

Pomagajte otroku pri postavljanju ciljev in reševanju problemov.

Podprite otroka, kadar ga kaj skrbi, obremenjuje in pri spoprijemanju s tesnobo, preden to postane problem.

Vir mojega današnjega zapisa je zloženka NIJZ, ki jo najdete na tejle povezavi. Meni se zdi, da je res nabita s koristnimi informacijami, ki lahko pomagajo čisto vsakemu staršu.

Sara je za svoj prvi odhod na mini počitnice skoraj sama spakirala svoj kovček iz spletne trgovine Stephen Joseph. Če jo boste obiskali, ne pozabite, da s kodo mami2inpol dobite 15% popusta za nakup. 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja