Mamine zgodbe

Ne zmorem več!

V preteklih tednih sem se večkrat zalotila, da samo hitim od ene obveznosti k drugi, pozabljam, kaj moram še storiti, sem hitro razdražljiva in mi običajna opravila predstavljajo veliko breme. Ugotovila sem, da sem vse prej kot sočutna do sebe in svojih bližnjih. Kopica obveznosti, ki sem si jih naložila, pa še kar čaka na to, da se jih lotim.

Ugotavljam, da nisem edina. Zakaj si to delamo? Zakaj se v tem ponorelem svetu vedno znova zalotim, da tudi tisti čas, ki si ga ‘vzamem zase’ ni več čas zame, ampak le še ena od mnogih obveznosti? Koliko časa lahko to traja, preden pregorim in ne zmorem ničesar več?

Vedno znova se sprašujem, kako naj si uredim življenje, da bo vsaj večina stvari v ravnovesju. Da bo gospodinjstvo vsaj približno urejeno, da bodo otroci oblečeni in siti, da bomo imeli dovolj prihodkov, da bomo brez skrbi prišli čez mesec, da si bova z možem utrgala tudi kakšen večer zase. Da bom imela vsak dan nekaj časa za to, da se umirim in ugotovim, kaj v tistem trenutku potrebujem in si čas za to tudi vzela in bila pri tem prisotna in res dala možgane ‘na off’.

Prejšnji teden sem si naredila seznam, kaj vse bom naredila, da mi bo lažje. In res, tistih nekaj dni, ko se mi ga je uspelo držati, so se kazale konkretne izboljšave, tako v mojem počutju, kot v urejenosti stanovanja. Ampak kaj, ko sem po nekaj dneh spet pristala na starih tirnicah. Tako da sem se odločila, da sedaj pa res! Zato z vami danes še javno delim štiri točke, ki meni preverjeno pomagajo, dokler se jih seveda držim.

1. Hodim spat najkasneje do 23. ure zvečer.

Ponavadi si čas zase vzamem ravno zvečer, ko otroci končno zaspijo. Ker sta naši dve punci glede tega že od nekdaj malo bolj zahtevni, to pomeni, da če imam slučajno srečo, zaspita že ob osmih zvečer, največkrat pa se nam uspavanje zavleče vsaj do devete ali celo desete ure. Ko pa končno zaspita, pa hočem nadoknaditi in postoriti vse, kar mi čez dan ni uspelo, zraven pa še pogledat kakšno dobro serijo ali film, da vsaj malo odklopim možgane. Potem se to zavleče do polnoči ali še kasneje, punci pa sta (razen izjem) vsako jutro ob 7h pokonci. Jaz pa sem vsak dan bolj neprespana in utrujena. Ura ali dve spanca več mi res izboljšata počutje in produktivnost naslednjega dne.

2. Združim prijetno s koristnim in prosim za pomoč, ko jo potrebujem. 

Še dobro, da imam nekaj res dobrih prijateljic, ki jih lahko na kavo povabim tudi v razmetano stanovanje. Čeprav se vedno trudim, da zgleda vsaj malo manj razmetano, no … 😀 Zadnjič me je obiskala Sanja, ki piše blog Mega mama in mi pomagala pri tem, da sva stanovanje vsaj toliko spravili v red, da sva potem lahko v urejenem prostoru spili kavo. Skupaj sva preizkusili Rowentin sesalnik Silence Force Cyclonic 4a+. Sesalnik je brez vrečke in izjemno preprost za uporabo. Ko se posoda, namenjena za smeti, napolni, jo preprosto odstraniš s parimi kliki in izprazniš – še prej lahko ven pobereš tudi kakšne mini igrače, ki se pri nas kar naprej znajdejo pod kavčem in v kakšnih kotih. 😀 Preizkusili sva ga lahko kar medtem, ko je Ronja spala, saj je tišji kot običajni sesalniki. Čeprav je bila le za enimi vrati, je delovanje sesalnika ni zbudilo. Krtače se res preprosto menjajo, pri nas na parketu pa se je super obnesla krtača za čiščenje trdih podlag. Z dolgo cevjo pa sem hitro in brez kakšnih posebnih težav segla tudi za kavč ter dosegla vse pajčevine, ki se nam nabirajo po kotih. Sesalnik se mi je super obnesel tudi pri čiščenju avtomobila, je majhen in okreten za prestavljanje, hkrati pa dovolj močan, da sem ga res konkretno presesala. Na tej povezavi lahko brezplačno podaljšate garancijo sesalnika na 5 let. 😉

Itak nam neverjetno pomagajo tudi babice in dedki, tako tisti bližje, kot bolj daleč. Res se radi ukvarjajo z vnučki in zato nikoli ne rečem ne, če ponudijo varstvo in pomoč. 😀

3. Omejujem si čas na socialnih omrežjih.

Socialna omrežja so kot jama brez dna. Rada sledim nekaterim ljudem in poslovnim stranem. Včasih pa recimo začnem zvečer gledat storije na Instagramu in kar gledam in gledam in gledam in preden se dobro zavem, je pol ure že mimo. Ko pogledam za nazaj, pa ugotovim, da mi večina vsebine ni ostala v spominu. Zato se tudi sama trudim, da objavljam vsebine, ki imajo neko dodano vrednost za vas. Ni pa vedno tako – kdaj hočem le deliti kakšne luštne trenutke z vami, pa upam, da mi ne zamerite. 😉

4. Poskušam biti čim bolj čuječa. 

Kar je res težko. Kako biti čuječ medtem, ko pospravljaš kuhinjo, obešaš in zlagaš oblačila, medtem ko previjaš otroka? Veliko lažje je biti čuječ in prisoten med prijetnimi aktivnostmi, sprehodom v naravi na primer. Pa še vedno, ko vseskozi samo hitimo od enega opravila k drugemu, je težko tisto urico, ki so jo vzamemo za sprehod, preživeti z možgani na paši in zavedanjem vsega, kar se dogaja v nas in okoli nas. Opažam pa, da sem tiste dni, ko dam več časa in prostora čuječnosti, na splošno bolj umirjena in zadovoljna.

Preprosto? Vem, da bi mi to, da se držim svojih štirih točk, res izboljšalo kvaliteto življenja. Vseeno pa je tako, da mi nekaj dni gre, moje počutje se začne izboljševati, potem pa spet – grem spat ob 1h ponoči in se ponovno še nekaj dni ne sestavim.

Zelo bom vesela vašega doprinosa, vaših komentarjev na to temo. Kako si ve pomagate, kadar ste preobremenjene, kako vam uspeva?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja