Mamine zgodbe

Če bi lahko šla še enkrat od začetka …

Zdi se mi, kot da sem bila dobra štiri leta nazaj ena redkih ‘mladih’ nosečnic, pa čeprav sem bila, ko sem zanosila, stara že 26 let. Glede na takratno slovensko povprečje, sem prehitevala za 3 leta. In zdaj, 5 let kasneje, se mi zdi, kot da počasi dobiva naraščaj tista druga polovica prijateljic, ki takrat o tem še niso razmišljale. Zelo sem vesela vseh lepih novičk! Hkrati pa sem postala kar malo nostalgična in začela razmišljati o svojem obdobju prve nosečnosti in prvi porodniški … In kaj bi zdaj, po vseh teh izkušnjah, naredila drugače, kot sem v prvo?

  • Manj bi skrbela glede stvari, na katere nimam vpliva.

Spomnim se, da me je v prvi nosečnosti pred vsakim pregledom skrbelo, da ne bi bilo kaj narobe. Tudi v drugi nosečnosti me je, ampak veliko manj, ker enostavno nisem imela časa za še to, ampak sem se bolj ukvarjala z vsakdanjimi problemi s starejšimi otroki. Pa ne glede na to, kako me je skrbelo, situacije, kakršna bi bila, tako ali tako ne bi mogla spremeniti. Zakaj bi torej zapravljala čas za to, če bi lahko uživala v brcah in vseh lepih stvareh, ki jih prinese nosečnost?

  • Uživala bi vsak dan posebej z zavedanjem, da vsaka težava prej ali slej mine.

Krčki? Ja, naporno je! Obe dekleti sem prenosila ogromno večerov, na srečo samo od prvega do drugega meseca – ampak drugo veliko lažje, kot prvo. Zakaj? Ker sem vedela, da je največ, kar ji lahko dam, moja bližina in ljubezen – krči pa bodo minili, prej ali slej. Pri prvi hčerki pa sem obupavala vsak večer, preizkusila nešteto kapljic in jokala skupaj z njo – rezultat pa je bil po dobrem mesecu prav enak – pri obeh so krči minili. Nočeš jesti? Boš, slej ko prej – jaz pa se lahko odločim, koliko živcev mi bo uvajanje goste hrane požrlo. 😀

  • Ne bi se tako obremenjevala z nego in preoblačenjem.

Vsakodnevno preoblačenje zjutraj in zvečer? No ja, pri prvi hčerki sem se tega precej držala, pri drugi enostavno nisem imela časa. A ni čisto vseeno, če otroka zvečer preoblečeš v čist bodi, ki ga ima lahko oblečenega še naslednji dan? Pomanjkanje in optimiziranje časa je pižame praktično eliminiralo iz njene omare. Kopanje vsak večer? V drugo za to nisem imela časa vsak večer, pa tudi kožo menda lahko izsuši – pa Ronji vseeno čisto nič ne manjka, si predstavljate?

  • Pri porodu bi vzela epiduralno že prvič.

Vse o tem sem napisala tukaj.

  • Še manj bi komplicirala.

Že v prvo nisem veliko komplicirala in si poskusila poenostaviti stvari, kolikor se je le dalo. V drugo pa sploh. 😀 Veliko k temu res pripomorejo izkušnje od prvič, ko vsaka mama zase ugotovi, kaj se ji je pri prvem otroku obneslo in kaj ne. Lahko pa na splošno povem, da to pri nas pomeni še manj oblek, manj opreme in skoraj nobene nove igrače. Tisto, kar dojenček res potrebuje, pa imamo tako ali tako vse mame že v in pri sebi. 😉

  • Še bolj bi cenila vsak trenutek posebej.

Vsi so mi govorili, kako to prvo obdobje hitro mine. In res hitro mine. Zato sem si v drugo prav rekla, da bom užila prav vsak trenutek posebej, ki ga bom lahko. Kaj se je zgodilo? Ob prisotnosti starejših otrok je obdobje mini novorojenčka in dojenčka minilo še hitreje! Za vedno mi bosta obe obdobji ostali v čudovitem spominu – pa čeprav so bili nekateri deli tudi prekleto naporni – tako fizično, kot čustveno.

To bi spremenila jaz, če bi lahko. In če se lahko za kakšen dan vrnila v preteklost, bi se z veseljem! Tako pa imam le ogromno fotografij in nekaj videov za spomin. Kar pa tudi ni tako slabo. 😉

Česa za dojenčka v drugo nisem pripravila, pa najdeš tule.

komentarji 3

  • Katja

    Z vsem napisanim se popolnoma strinjam. Šele, ko imaš drugega otroka vidiš, kako si pri prvem pravzaprav kompliciral. In tudi pri nas vsi spalni pajaci pretežno samevajo 😊.

  • Katja

    Točno tako. Zdelo se mi je, kako sploh nič ne kompliciram, pa sem se obremenjevala, ko se mi je zdelo da so sinu dali prezgodaj jesti govejo juho 😂. Zdaj pa tamala dobi z mize dobesedno vse kar mi jemo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja