Mamine zgodbe

Invazija komarjev, neverjetno zgodnje jutro in…

Neskončno utrujena in nenaspana jaz… Uf, včeraj sem bila neskončno produktivna in naredila milijon stvari s svojega seznama. Danes pa je zgodba malo drugačna. Zakaj sem se odločila da to zapišem? Da veste, da je tudi na porodniški ene čisto običajne mame to popolnoma normalno.

Pri Sari, moji prvi deklici, sem bila po mojih izračunih približno 3/4 porodniške kot zombi. Nikakor se nisem mogla privaditi na zbujanje in dojenje 2-3krat na noč. Zdaj pri Ronji je zgodba ponoči običajno zelo podobna. Nekajkrat se zbudi, poje in spi naprej. Ugotovila sem, da me ta nočna zbujanja niti ne utrujajo več in se večino časa počutim popolnoma normalno. Kar je pa več… No, tiste noči me pa čisto ‘ubijejo’. In ena teh noči se je zgodila danes.

Zmanjkalo nam je sredstva proti odganjanju komarjev za v vtičnico in kljub temu, da sem zvečer posesala vse, kar sem jih našla, so mi celo noč nadležno letali okrog glave. A ni sezona komarjev zdaj že mimo, no? Pa se mi zdi, da so bolj krvoločni, kot kadarkoli prej, prav bule se mi naredijo ob pikih. Če temu prištejemo še to, da je tudi Ronjo ponoči nekaj matralo in se je zbudila parkrat več kot ponavadi, Sara pa me je klicala sredi noči k sebi v joku, tako da sem še malo menjala postelje – sem se zbudila – sploh ne vem – približno 7x? 10x? Sredi noči se poskušam ne obremenjevat še s tem, zjutraj, ko me pa ob 6.00 zbudi Ronja in mi začne grobo vrtati po nosu in pulit moje lase, pa je moj zaključek lahko samo takšen: danes bo dolg in naporen dan.

In kaj naredim? Sem le na porodniški, tako da imam manevrskega prostora malo več. Znižam svoja pričakovanja in seznam opravil. Poskusim it spat z otroki čez dan, če mi le uspe. Ne sekiram se, če mi ne uspe pripraviti zdravega in polnovrednega obroka za vse – tudi dostava me kdaj reši. Poskusim ne spit preveč kave, ker me ta za povrh potem naredi še nervozno. Na koncu dneva se pohvalim za vse, kar mi je uspelo opraviti kljub mojemu splošnemu stanju in počutju.

Tako da – vse utrujene mamice – razumem vas! Zdržimo še malo, mogoče bo že jutri vse lažje, ker bomo mogoče malo bolj naspane in malo manj utrujene! 😀

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja