Mamine zgodbe

Kako nam gre brez risank #1

A kako gre? He he, dobro vprašanje. V glavnem, zdaj tale naša zaveza drži že 10 dni, tako da lahko počasi poročam o prvih ‘rezultatih’.

Sara se še vedno skoraj vsako jutro in vsak večer spomni na risanke in me za vsak slučaj vpraša, če jih lahko gleda. Odgovor je ‘ne’. Naj povem še, da sva se (za večjo motivacijo za določena opravila med tednom) dogovorili, da jih lahko v soboto zjutraj malo gleda. Sicer bi bilo verjetno bolje, da ne bi, ampak zaenkrat se je izkazalo za čisto OK. Potem, ko me vpraša, če jih danes lahko gleda, malo odšteva dni do sobote, potem pa gre risat ali pa se igrat z drugimi igračkami.

Zunaj so lepi dnevi, tako da popoldnevi načeloma sploh niso problematični. Tiste dni, ko je malo več deževalo, je seveda imela več skomin po risankah, gledala pa jih ni.

Pozna se, da ima veliko manj izpadov trme čez dan, ki jih je imela včasih, če risank ni dobila, ko je želela ali pa, ko sem rekla, da jih je dovolj. Zelo hitro si najde zaposlitev. Iz lego kock nastaja neskončno hiš in gradov, risbice moram vsake toliko malo pometat v smeti, ker bi se drugače v njih utopili, plastelin je tudi vsak dan na sporedu. 😀 Velikokrat gremo tudi na sprehod, na sladoled, zadnjič smo šle na pohod v gozd. Če se ne družimo mi, potem si najde družbo pri sosedih.

Zvečer smo si uredili luštno večerno rutino, ki se mi zdi prav super, saj tudi jaz uživam zraven. Najprej prebereva pravljico (trenutno je na sporedu vsak večer eno poglavje Ronje, razbojniške hčere). Potem se malo postiskava, polupčkava in nastaviva pravljico po želji na IPod in zvočnik, ki jo posluša, dokler ne zaspi. Nastavi si tudi pikapolonico, ki projicira zvezdice na strop in zvečer njena soba postane prav pravljična. Po tem, ko smo imeli praktično celo tretje leto njene starosti vsak večer težave z rutino, da je neskončnokrat prihajala ven iz sobe in enostavno ni hotela obstat v postelji, je tole pravi balzam.

Zaenkrat sem s pozitivnimi učinki res zelo zadovoljna, tako da bom pri odločitvi vztrajala. Imamo pa zdaj še nov izziv- Sara ne bo več hodila v vrtec. Tako da je ne bo treba zamotit samo popoldan, ampak cel dan. Javim spet čez kakšen mesec, kako nam gre. 😉

Več o tem, zakaj smo risanke ukinili, pa najdeš tukaj.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja