‘Mami, nehaj gledat v telefon!’

Priznam. Moja šibka točka je, da neprestano brskam po telefonu. Posebej je to prišlo do izraza sedaj, ko smo na počitnicah, ko imam vse čas na svetu za druženje in ukvarjanje z otroki. Vendar ne morem iz svoje kože in sem neprestano večopravilna (ali multitaskam, če uporabim tujko, ki je bolj pogosto uporabljena). Ne visim neprestano na Facebooku, kot bi si morda mislili, veliko tudi delam. Ha, se vprašate, kaj pa ima ta za delat, če je na porodniški? Ne delam za plačilo, kakšen mail pa tu napišem tu in tam, se mrežim in počnem še kakšno drugo zanimivo stvar. V zadnjih dneh pa sem od hčerke slišala: ‘Mami, zakaj gledaš v telefon, ko ješ?’ Pa na sprehodu: ‘Mami, nehaj gledat v telefon!’

Seveda sem se zamislila. Zadnje čase je telefon postal že skoraj del moje roke. Če pa ni tam, je pa vedno pri roki, če ne drugega za to, da ujamem kakšen hitro minljiv trenutek v odraščanju svojih otrok. Ta del o ujetih trenutkih se mi zdi smiseln. Ne zdi se mi pa smiselno to, kar se mi tudi dogaja: brezciljno tavanje po socialnih omrežjih, branje kakšnega prispevka tu, drugega prispevka tam, potem moram pa nujno poguglat še nekaj tretjega, na kar sem se ravnokar spomnila. To je tisto, za kar res gre čisto preveč časa. Čim pa telefon za nekaj časa odložim, pa že razmišljam o tem, ali sem slučajno že zamudila nekaj pomembnega. (Ne bi sicer o tem, da ponavadi nekaj pomembnega zamudim res ravno, ko 10 minut med kakšnim opravkom na telefon ne pogledam.) Kakšen zgled dajem s tem svojim otrokom? A si tudi jaz želim za njih, da bi bili neprestano ujeti med realno in virtualno resničnostjo, ko se vse skupaj tako preprede, da si ves čas nekje vmes?

Katerih trenutkov pa se spomnim ob koncu dneva? Se spomnim tistega članka, onega bloga ali pa kakšne tretje novice? NE. V spominu mi ostanejo zabavne izjave najinih otrok, prijetni občutki, ki sem jih doživela ob druženju s svojimi najbližjimi in zadovoljstvo, ko sem počela tiste stvari, ki me res veselijo.

Novejše raziskave so pokazale, da nas ta neprestana večopravilnost izčrpava veliko bolj, kot se nam na prvi pogled zdi. (Vir.) Če si za povrhu še mamica, za katere priznajmo, je vsakodnevni multitasking že bolj nuja, kot razvada, potem res ni čudno, da smo neprestano utrujene in izčrpane (in spijemo ogromno kave 😀 ).

Zato sem se odločila, da bom nekaj spremenila. Ne vem še čisto točno kaj in kako bom, ampak bom. Kaj pa ti?

Komentarjev: 2

  • Andrea
    18.05.2017 at 12:27

    Haha, nekaj bom spremenila, ne vem še kaj 😀 Vsi smo isti 🙂 Sama sem imela “srečo”, da mi je otrok že neštetokrat vrgel telefon na tla, in posledično je crknil ekran, nato sem en mesec začasno uporabljala staro Nokio (samo klici in klasični SMS-i). Povem ti, da je prav pasal odklop od interneta in družabnih omrežij, ugotoviš da niti ni tako grozno in da čisto nič virtualnega ne zamujaš.

  • Mateja Tamše
    18.05.2017 at 21:06

    Itak. Opažam da kdaj, ko sem po spletu okoliščin malo dlje brez telefona, prav nič ne zamudim. In prav nič ni grozno in je fajn živet tukaj in zdaj. Sploh z otroki. 🙂 Delam zdaj na tem… Kako bo, pa itak poročam. 😀

Napiši komentar